Hiša vitezov je zaščitena, čaka pa novo vsebino

LOKEV> V odgovoru na vprašanje svetnice Andreje Barič (Lista za Kras in Brkine) je župan Davorin Terčon pojasnil tudi, da s ponudbo za prenovo fasade niso bili najbolj zadovoljni. V novem letu bo dovolj časa za premislek o nadaljnjih korakih, pravi: “Vsekakor se bomo v sodelovanju s krajevno skupnostjo, po tem ko bodo plačane obveznosti tega posega, usedli in premislili, kaj z nepremičnino. V tem trenutku je zaščitena, tako da ne bo več propadala.”

Občina Sežana je tako imenovano Templjarsko hišo kupila leta 2002, na pobudo Krajevne skupnosti Lokev. Ministrstvo za kulturo je tedaj obljubilo sodelovanje pri prenovi, tudi finančno. Zahtevalo je, naj hišo spomeniško zavarujejo, vendar so po menjavi zaposlenih in pristojnih na ministrstvu od obljub ostale le prazne besede. Ker je grozilo, da se bo hiša sesedla sama vase, se je občina odločila za prenovo.

Po Templjarjih ... umetniki

Okrog 72.000 evrov vredna dela so se začela maja in zaključila septembra. Kraški zidar je prenovil streho in zidove, občina je vodila naložbo skupaj s KS Lokev, projektant in nadzornik del je bil domačin, arhitekt Matej Mljač. V pritličju je sklenil ohraniti osrednje kamnito stopnišče, ob njem naj bi na desni uredili galerijo ali prostor za recitale, na levi kuhinjo z ohranjenimi zgodovinskimi elementi in novimi sanitarijami. V nadstropju je predvidel knjižnico oziroma prostor za ustvarjanje z galerijo, v mansardi pa dva apartmaja za gostujoče umetnike.

A kaže, da bo čas pokazal, kakšno bo novo življenje, ki se bo - ko se bo - naselilo v Templjarsko hišo. In zagotovo to ne bo prvi zanimiv razplet v zgodovini te stavbe, ki naj bi jo zgradili vitezi templjarji.

Varovali so sveti gral

Ker hiša nosi letnico 1698 in ker je dal francoski kralj Filip IV Lepi vse templjarje zapreti na petek trinajstega v letu 1307 (od takrat velja petek na 13. dan v mesecu za nesrečen dan), zahteva ta zgodovinska navezava še nekaj znanstvene poglobitve in preverjanj.

Morda je na mestu hiše pred letom 1698 dejansko stala templjarska hiša, ena od mnogih nepremičnin tega cerkvenega reda, ki je bil med drugim pionir kreditiranja. Templjarji so posojali denar, izdajali kreditna pisma in v svojih številnih redovnih hišah nudili strankam prostore za shranjevanje dragocenosti. S svojim bogastvom in vplivom so postajali vedno močnejši in zato moteči za oblasti. Za njimi so ostale številne skrivnostne zgodbe, tako naj bi na skrivaj še vedno varovali skrivnost svetega grala.

TINA ČIČ

Tjaša Gerič