Hlače in prt z njive
Do sredine 60. let prejšnjega stoletja je bil lan marsikje na Primorskem pogosta rastlina. Tudi na Postojnskem, kjer bodo jutri - menda prvi ali med prvimi na Primorskem - opozorili na pomen te pri nas skorajda pozabljene kulturne rastline z nežnimi modrimi cvetovi.
BELSKO>“Lan je bil v našem okolju pogosta rastlina, ki so jo ljudje uporabljali predvsem za tkanje domačega platna. Bilo je kar nekaj kmetij, ki so se s tem opravilom ukvarjale, ki pa je žal po letu 1960 zamrlo,” pravi Stane Vidmar, podpredsednik Turističnega društva Pudgura, ki bo jutri v sklopu tradicionalne prireditve Gozdar kmet nekoč in danes osrednjo pozornost namenilo prav lanu.
Prikaz celotnega postopka pridelave in predelave lanu bo del že 13. prireditve Kmet gozdar nekoč in danes, ki se bo začela jutri ob 15. uri pri kozolcu toplarju v Belskem. Ker je glavni namen prireditve vsa leta izobraževanje in ozaveščanje ljudi, bo poleg prikaza lanu tudi prikaz varnega dela v gozdu, ki ga bosta izvedli Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna in Zavod za gozdove. Na prireditvi bodo sodelovali tudi pridelovalci različnih kmetijskih izdelkov in pridelkov.
“Najdlje se je pridelovanje lana obdržalo višje od nas, na strminah nad Podkrajem in Hrušico,” še pojasni Vidmar, ki je letos lan tudi sam posejal, članice društva so ga oplele, pred kratkim pa še izruvale in zvezale v majhne snopiče, ki so se sušili pod kozolcem. “Nato je treba še osmukati seme in snopiče prenesti v tekočo vodo, kjer celulozna vlakna na rastlinah začnejo razpadati,” razkriva del skrivnostne in zapletene poti še predsednica društva Vida Požar. Kajti potem je treba rastline že v drugo posušiti in šele takrat so pripravljene za tkanje.
To pomembno opravilo bodo jutri v Belskem predstavili mojstrice in mojstri iz Adlešičev, edinega kraja v Sloveniji, kjer še pridelujejo lan. MUZ
