Ima ga vsaka hiša, a ni še tržno zanimiv
Glavni pridelovalci kakijev na Primorskem so v Istri in na Goriškem. Toda tudi na Krasu kaki uspeva, že Srečko Kosovel jih je občudoval skozi okno. Na prav kakijevo posebno obliko nas je opozoril Jožef Bernetič iz Sežane. Večjih nasadov na Krasu sicer ni, saj se sadjarji zavedajo težav prodaje kakijev. So pa njihove prednosti odkrili nekateri kraški gostinci.
KRAS, BRANICA > “Letos je letina kakijev lepa in obilna. Edino težavo delajo ptiči, ki kljuvajo plodove, zato jih je treba zavarovati z mrežo ali obrati,” pove Milena Štolfa, vodja sežanske izpostave kmetijsko svetovalne službe. “Kras je za kakije primeren, tla so odcedna, podnebje ugodno. Zlasti za posamična drevesa ob hišah, ki tudi dajejo čar jesenski kraški pokrajini,” doda.
Zanimanja kmetov za večje nasade pa ne beležijo. Ti dajejo prednost teranu in trtam. Kakije pa bi lahko pridelovali kot vir dodatnega zaslužka, zlasti za prodajo na domačih kmetijah, tako svežih kakijev, še bolj pa sušenih ali predelanih v marmelade in druge izdelke.
Večji nasadi so tvegani
Kaj pa večji, tržno usmerjeni nasadi? “Posamezna drevesa za samooskrbo da, predvsem ob hišah, kjer je temperatura lahko tudi do štiri stopinje Celzija višja kot na prostem. Tudi kak manjši nasad ob kraškem suhozidu bi se še obnesel, veliki intenzivni nasadi kakijev pa so na Krasu tvegani,” pravi Irena Vrhovnik, strokovnjakinja za sadjarstvo s Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica.
Zimske temperature niso težava, saj kaki v mirovanju prenese tudi temperature do 18 stopinj pod lediščem, problematične pa so jesenske in pomladanske pozebe, doda in pojasni: “Če temperatura v začetku novembra pade na -4 ali -6 stopinj Celzija, prizadene mlade poganjke. Spomladi kaki slabo odžene in če pogledamo pod lubje, vidimo, da kambij ni lepo zelen, ampak črn. Spomladi pa so nevarne pozebe sredi aprila, ko kaki poganja. Če pade takrat temperatura na -4 stopinje Celzija, brst pozebe, zato iz tega brsta ne odžene poganjek, na katerem bi se kasneje razvili cvetovi. Požene sicer iz slepih brstov, a tisto leto ni pridelka.”
Jožef Bernetič iz Sežane se lahko pohvali s kakiji zanimive oblike. “Vsako leto nas naš kaki preseneti z zanimivimi in nenavadnimi oblikami,” pove. In pokaže na nekaj kakijev, ki so mu še ostali na zalogi. Letos je bila bera še posebej bogata. Od štiridesetih sadežev, kolikor jih je zraslo na deset let starem drevesu kakija sorte fuyi, jih je bila skoraj polovica abstraktnih oblik. “So zelo sladki in se jih je kot jabolko. Nimajo nobenih koščic. Večino pa sem že razdal svojim znanem,” se posmeje gospod. PEM
Najbolj razširjena vrsta je kaki tipo
V Sadjarskem centru Bilje nam pojasnijo, da je na Primorskem, tudi na Krasu, več sort kakijev. “Najbolj razširjena sorta je kaki tipo, ki uspešno obrodi, njegovi sadeži pa so gotovo užitni, ko se zmehčajo. Če so oplojeni, pa so lahko užitni že trdi,” pojasni vodja Nikita Fajt. Med trde užitne sorte sodijo jiro, o'gosho in hana fuyu, med mehke pa hachija, fuyi in rojo brilliante.
V centru skupaj s kmetijskim inštitutom poskušajo mediti kakije z ogljikovim dioksidom. “S pomočjo tega plina se kaki znebi trpkega okusa. Vendar je vse to pri nas še v povojih in ni še v tržni rabi,” pove. In pojasni, da obstaja še en način medenja, to je medenje z etilenom. Etilen oddajajo tudi jabolka, zato ni čudno, da domačini pri zorenju uporabljajo prav jabolka, ki jih položijo v bližino kakijev.
Kakiji so v Evropo prišli iz Kitajske. V Sloveniji je s kakiji posajenih približno 20 hektarjev intenzivnih površin. Veliko pa je dreves ob posameznih hišah in za domačo rabo. Kljub priljubljenosti sadeža in nekaterim pozitivnim lastnostim - dreves, na primer, ni treba škropiti - se pridelovalci soočajo z veliko težavo, opozarja Nikita Fajt: “Odkupnih mest za kakije v Sloveniji nimamo. Prav tako nimamo zorilnic, v katerih bi kakiji počakali na kupce. Kakiji so muhasta sadna vrsta. Ko se enkrat zmehčajo, morajo čim prej priti do potrošnika.”
Ada Špacapan, lastnica Špacapanove hiše v Komnu, pravi, da kakije redno vključujejo v svojo kulinarično ponudbo. “Pripravljamo kostanjevo torto s kakijem, vanilijevo krostato s kakijem, za zajtrk domačo skuto, sveži kaki in črn kruh, pa tudi kakijevo marmelado, preliv, narastek. Letos jih bomo tudi sušili in krhlje zavili v novoletna darilca,” o svojih receptih s tem slastnim in zdravim jesenskim sadežem pove Špacapanova. Seveda je zanje najbolj pomembno, da uporabljajo kraške kakije s svojih domačih dreves, za jedi s kakiji pa obiskovalci pokažejo veliko zanimanja. Špacapanova poudarja, da so gostje na sploh najbolj zadovoljni, če se jim postreže s sezonskimi pridelki. Z zlatimi jabolki v raznih sladicah postrežejo tudi v gostilni Malovec v Divači. Blaž Malovec našteje vsaj tri sladice, ki jih že nekaj let redno pripravljajo pri njih: “Gostje zelo radi naročijo 'panno cotto' s kakijevim prelivom in pa kakijevo strjenko, večji ljubitelji kakijev pa našo domačo kakijevo pito. Kakije nabavimo na Krasu in na domačem vrtu nam rasejo.” Za vnaprej pa razmišljajo, da bi s kakiji popestrili še druge jedi, ne samo sladice. Nekoliko manj navdušena nad recepti s kakiji je Andreja Pavlovič, ki ima gostilno v središču Tomaja. In čeprav je ravno Tomaj znan kot kraj na Krasu, kjer kakiji zelo dobro uspevajo, je Pavlovičeva, sicer znana po odličnem domačem štrudlju, skeptična do ponujanja jedi s kakiji. “Nisem še ugotovila, katera jed s tem sadežem bi pritegnila naše goste. Sladica zagotovo. A je še nisem vključila v naš jedilnik,” je povedala. LKF
Težko najdejo pot do kupca
Dušan Ukmar iz vasi Koboli v dolini Branice je eden od sadjarjev, ki dobro ve, kako težko je priti do kupcev. Že dvanajst let se ukvarja s prodajo kakijev, poleg zrelih sadežev prodaja tudi posušene kakije. “Na tržnici je vedno borba. Ljudje nimajo denarja, kar se pozna tudi pri prodaji kakijev. Poleg tega je s posušenimi kakiji veliko dela, saj ga je potrebno očistiti in večji del sadeža zavržemo,” je pojasnil Ukmar. Cene kakijev so na tržnici približno 2,5 evra za kilogram, cena posušenih pa se povzpne na 15 evrov za kilogram. Mogoče se zdi veliko, a Ukmar pravi, da je glede na vloženo količino dela še vedno premalo, da bi se izplačalo za bolj intenzivnejšo pridelavo.
Podnebje v dolini Branici je sicer za kakije ugodno. “Pri nas imamo drevesa, ki so starejša od mene. Imel jih je že moj oče. Ni bilo hiše, ki ga ne bi imela. Ljudje se bojijo trpkosti kakijev. A če bi vedeli, za koliko stvari je koristen kaki, bi nanj gledali drugače,” še pove Dušan Ukmar. PETRA MEZINEC
MARICA URŠIČ ZUPAN
