In memoriam: Fani Čebron (1933-2026)

Veliko Sežank in Sežancev in iz širše okolice je Fani poznalo kot tovarišico Fani. Največ zaradi njenega 29 letnega poučevanja na Osnovni šoli Srečka Kosovela v Sežani. Drugi iz njenih planinskih časov. Še starejši pa iz časov nastajanja prve čete tabornikov v Divači in Sežani. Veliko deklet, še ne tako starejše generacije, pa kot prizadevno in uspešno trenerko košarke.

Njena otroška leta so ji tekla v Ajdovščini, kjer se je leta 1933 rodila materi Anici in očetu Francu, v družini treh sester in brata, ki je aprila leta 1945 padel kot partizan v Trnovskem gozdu. V Ajdovščini je dokončala OŠ in nato leta 1952 učiteljišče v Tolminu.

Prvo službovanje je bilo na OŠ v Podnanosu. Nato jo je poklicna pot vodila v Ravne nad Grgarjem, poučevala pa je še v Šempetru pri Novi Gorici ter na Otlici.

V šolskem letu 1959/60 se je zgodila Sežana in poučevanje na tukajšnji OŠ, kateri je ostala zvesta 29 let, vse do upokojitve.

Da se je njena službena pot usmerila v Sežano je imel zagotovo veliko zaslug tudi mož Viktor, s katerim je sklenila zakonsko zvezo leta 1958. Viktor je dobil službo v Lekarni Sežana in tu sta si ustvarila dom, v katerem sta odraščala hčerka Ingrid in nato še sin Borut. Fani je večkrat hudomušno pripomnila, da si je ob prihodu v Sežano dejala, joj kam sem jaz prišla, misleč pri tem na zeleno in rodovitno Vipavsko dolino in kamniti Kras.

Svojo ljubezen do pohodništva je izpolnjevala v Planinskem društvu Sežana, v katerega se je vključila že leta 1959 in sodelovala na številnih pohodih in markacijah. Leta 1963 se je vključila v ustanavljanje taborniške organizacije v Divači in nato v Sežani. V 60-tih letih je delovala tudi v TVD Partizan Sežana, kjer je trenirala mlajša dekleta.

Leta 1983 se je vključila v delovanje Ženskega košarkarskega kluba Cimos. Vedno je dajala prednost vzgoji in šele nato rezultatom. Trenirala je več vadbenih skupin in še danes dekleta pravijo, da jim je bila Fani najprej vzgojiteljica, pogosto tudi mama in šele nato trenerka.

Mlade košarkarice iz Sežani so bile tedaj med najboljšimi v Sloveniji. Vse je ta čas zaznamoval in se tistih časov še danes zelo rade spominjajo.

V vseh okoljih, kjer je Fani delovala je pustila neizbrisne sledi. O tem pričajo številne nagrade in priznanja kot: srebrni znak Zveze tabornikov Slovenije l. 1966, priznanje Izobraževalne skupnosti Sežana za pedagoško delo leta 1973, zlato Bloudkovo priznanje l. 1987, plaketa Srečka Kosovela Občine Sežana leta 2003 in častna listina Športne zveze Sežana leta 2011.