Intervju z županom občine Sežana Davorinom Terčonom ob občinskem prazniku
Gospodarska kriza je občino Sežana prizadela manj kot druga območja. Število prebivalstva narašča, brezposelnost je ena nižjih v Sloveniji, Sežana postaja mesto študentov in uspešno črpa evropska sredstva. Ureja infrastrukturo in vlaga v podeželje, skratka - je uspešna občina, meni župan Davorin Terčon, ki se je ob prazniku občine ozrl tudi na pretekla štiri leta.
> Ves čas mandata so se ponavljala vprašanja prostorskih aktov in pozidav, za katere se je izkazalo, da niso tako pereča, kot je sprva kazalo, najbrž zaradi gospodarske krize. Kaj menite o tem? Zakaj OPN še ni sprejet?
“Pri tem vprašanju ni tako pereča njihova vsebina, kot nespoštovanje prostorskih aktov. Želim, da bi omogočali prijetno bivanje in prostor za delo vsem občanom, vendar občina pri njihovem sprejemanju nima povsem prostih rok. Nosilci urejanja prostora določajo smernice. Proces priprave akta mora pretehtati vrsto interesov, pobud in strokovnih smernic, ki si običajno nasprotujejo. Po sprejetju zakona o urejanju prostora smo med prvimi začeli s pripravo strategije prostorskega razvoja, vendar smo se morali zaradi spremembe zakonodaje vrniti na začetek poti. Vse aktivnosti se odvijajo z željo po čim hitrejšem sprejemu OPN. Čas do konstituiranja novega občinskega sveta bomo izrabili za pridobivanje smernic.”
> Občina in država sta se večkrat znašli na nasprotnih bregovih, glede robnega območja Kobilarne Lipica, plinovoda Ajdovščina-Lucija in prostorskih aktov. Ustavno sodišče je presodilo, da je v primeru PUP Sežana vzhod občina ravnala narobe. Je bilo v tem primeru preveč napenjanja mišic?
“Država se je problema Lipice zavedla šele, ko je pristojno ministrstvo pri gradnji stanovanjskega kompleksa v Škibinih zamudilo rok za preprečitev te gradnje. Sedaj je zadeva na sodišču. Plinovod je predviden v državnem strateškem aktu. Pri javnih razgrnitvah smo skušali doseči, da bi investitor upošteval vse pripombe ljudi in krajevnih skupnosti. Sicer pa je povsem legitimno, da so pri pomembnih prostorskih vprašanjih stališča različna.”
> V nastajajočem OPN je največja rast predvidena v Lokvi, Dutovljah in Tomaju. Kdo potrebuje tako velika zazidalna območja, glede na majhen naravni prirastek?
“Za vsa večja območja je predvidena tudi dodatna regulacija z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti. V primerjavi z obstoječim planom ni bistvenega odstopanja od sedanjega obsega zazidalnih površin.”
> Kras naj ne bo spalno naselje, ampak kakovostno življenjsko okolje za izobražene in tiste, ki ga znajo ceniti. Kaj je občina doslej naredila za odprtje primernih delovnih mest zanje?
“Strinjam se, da Kras ne sme postati spalno naselje. Imamo kakovostno življenjsko okolje in znali ga bomo ohraniti. Na občini je, da ustvari ustrezno infrastrukturo. Temelj zanjo je visokošolsko središče, kot gibalo ustvarjanja novih delovnih mest.”TINA ČIČ
Nadaljevanje pogovora s sežanskim županom lahko preberete v petkovi tiskani izdaji Primorskih novic.