Investitor obrača številke, civilna iniciativa bo vztrajala
Dan po referendumu, na katerem so se krajani večinsko izrekli proti vetrnicam, se je začel boj za interpretacijo referendumskih izidov. O ustavitvi postopkov pa ne razmišlja ne investitor ne direktorat za energijo.
SENOŽEČE > “Referenduma se je udeležilo 63,5 odstotka volilnih upravičencev v krajevni skupnosti, kar pomeni, da jih je več kot tretjina ostala doma. Proti postavitvi vetrnih elektrarn je glasovalo 59 odstotkov tistih, ki so se referenduma udeležili, kar predstavlja 37 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Za postavitev vetrnih elektrarn se je opredelilo 41 odstotkov tistih, ki so prišli na volišča, kar predstavlja 26 odstotkov vseh volilnih upravičencev v krajevni skupnosti. To pomeni, da nasprotniki vetrnih elektrarn ne predstavljajo večinskega mnenja vseh volilnih upravičencev na tem območju,” je včeraj zapisal direktor družbe Vepa Aleš Musić.
“Ministrstvo za infrastrukturo in prostor bo s projektom nadaljevalo, ob upoštevanju izida referenduma oziroma tako, da bodo vetrnice v lokalnem okolju sprejemljive v največji možni meri,” so včeraj odgovorili na naše vprašanje, ali bodo zaradi nasprotovanja domačinov morda ustavili postopek sprejemanja DPN za vetrni park Senožeška brda. “V nadaljnjih fazah bo pozornost namenjena predvsem takim rešitvam, ki ne bodo imele negativnih vplivov na ljudi in okolje nasploh,” so še dodali.
“To je sprevračanje in prevara”
V Civilni iniciativi za zaščito Senožeških brd so nad takim izračunom ogorčeni: “To je sprenevedanje brez primere. Do zdaj, ko so računali, da bodo dobili podporo, so vedno govorili, da bodo spoštovali voljo ljudi; zdaj, ko se je izkazalo, da so celo v Dolenji vasi, kjer so imeli doslej največ podpornikov, vaščani večinsko glasovali proti, pa so na te obljube pozabili,” pravi predstavnik CI Diego Loredan. “Musić in Evgen Gerželj sta zdaj izumila matematični izračun, s katerim bi rada premetala številke v njihov prid. Toda investitor s tem samo dokazuje, da ga v resnici nikoli ni zanimalo mnenje ljudi, temveč le, kako čim hitreje priti do denarja,” še dodaja Loredan.
Podobno pravi tudi Tomaž Ogrin iz okoljske nevladne organizacije AAG: “Izjava investitorja je prevara prebivalcev teh krajev, ki so zaupali poslovnosti investitorja, zahtevali referendum zaradi preverbe svojih stališč in v odnosu do občine, ki sprejema odločitve. Če investitor takole lahkotno vara prebivalce, je jasno, da bo lahko varal tudi v vseh drugih napovedih. Nima več obraza, da se sploh še pojavi v Divaški občini.”
Toda Vepa bo nadaljevala s pripravo Državnega prostorskega načrta (DPN) za vetrni park Senožeška brda, skladno s sklepom, ki ga je 15. maja sprejela vlada. Pri tem v Vepi “pričakujemo in želimo, da bi tako Civilna iniciativa za zaščito Senožeških brd kot tudi občina sprejeli povabilo v delovno skupino in imenovali svoje predstavnike,” je včeraj še dejal Musić.
Povsod, kjer piha, so naselja blizu
Toda v CI so že pred referendumom sporočili, da bodo z imenovanjem predstavnika počakali novega ministra, od katerega pričakujejo, da bo bolj natančno določil vlogo te delovne skupine.
Nejasno med drugim ostaja, kdo bo tisti, ki bo presojal, katera oddaljenost vetrnic je še dovolj varna. V Vepi pravijo, da so krajanom že prisluhnili, ko so premaknili oddaljenost posameznih stojišč od naselij s prvotnih 500 na 800 metrov, toda Loredan navaja: “Najnovejše študije priporočajo odmik vetrnic v ravninah na dva kilometra, v hribovitem območju - kar so tako Senožeška brda kot tudi Zajčica, Vremščica in Griško polje - pa na 3200 metrov. Od tega ne bomo odstopili.”
To pa pomeni, da vetrnic na območju Senožeških brd sploh ne bi mogli postaviti. Celo več: “Če vetrnice umikamo v pas nad dva kilometra od naselij, takšnega projekta nikjer v Sloveniji ne bo, ne le na področju Senožeških brd, saj je tip poseljenosti urbanistično v Sloveniji glede na ugodne vetrne lege tak, da tega preprosto ne bo mogoče postaviti,” je včeraj povedal Aleš Musić.
MARICA URŠIČ ZUPAN