Istrski osli tudi na Krasu in v Brkinih
Vrnitev istrskega osla v okolje, kjer je nekoč že prebival - na Kras in v Brkine -, postaja vse bolj verjetna. Za to si še posebej prizadevajo nekateri primorski rejci oslov in Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica.
DOLENJA VAS > Prav zadnji je spodbudil srečanje enajstih rejcev s Krasa in iz Brkinov ter enega iz Bele krajine, k projektu pa je pristopila tudi Agencija za ruralni razvoj Istre (AZRRI).
Pregledi, ki so potekali lani spomlad po vsej Sloveniji in so zajeli približno petino oslovske populacije, so namreč pokazali, da bi lahko nekatere slovenske osličke križali z istrsko pasmo.
Istrski osli so precej večji
Prednost takšnega sodelovanja bi imeli tudi hrvaški rejci, saj ocenjujejo, da je poleg registriranih 180 pripadnikov te pasme le še 150 neregistriranih pravih istrskih oslov. Zanje je sicer značilna črna oziroma temnorjava barva, imajo bel gobček in tako imenovana očala - to je bel obris okrog oči, sestavni del njihove zunanje podobe pa je tudi svetlo obarvan trebuh. So precej višji od arhetipskih dalmatinskih oslov, saj je za samce predpisana višina v vihru 125, za samice pa 120 centimetrov.
Čeprav so meritve pokazale, da so slovenski osli precej manjši, pa bi bilo nekaj primerkov gotovo primernih za križanje, je povedal Stane Sušnik iz Zavoda za raziskovanje in rejo oslov Oslarija.
Tudi terapija z osli
Sušnik je tudi prepričan, da je potrebno narediti rejo oslov ekonomsko zanimivo. Subvencije za pašo ne zadoščajo za pokrivanje stroškov reje teh sicer nezahtevnih živali, posledično lastniki nimajo razlogov za ohranjanje oslov in pasme.
“Zavedamo se, da napredek ne bo prišel čez noč, temveč bo potrebnega še veliko časa, dela in predvsem sodelovanja,” meni Sušnik.
Gost iz hrvaškega dela Istre, Gordan Šubara iz AZRRI, pa je povedal, da spodbujajo pridelavo mleka in mesa, v Pazinu na Hrvaškem imajo celo poseben obrat, kjer poleg omenjenih izdelkov izdelujejo še suhomesnate izdelke.
Nekateri rejci pa razmišljajo tudi o onoterapiji, kot se strokovno reče terapiji z osli.
Vse to je sicer le nekaj dejavnosti, s katerimi bi se lahko ukvarjali tudi primorski rejci oslov. Enajst rejcev s Krasa in iz Brkinov ima zdaj skupaj že več kot sto glav teh živali, v bližnji prihodnosti pa nameravajo ustanoviti društvo rejcev istrskega osla.
PETRA MEZINEC
