Izguba kobilarne zaradi turizma

LIPICA > Novi direktor družbe Lipica turizem Darko Ravnikar je po slabih dveh mesecih zadovoljen, ker razmeroma sproti poplačujejo dobavitelje, s krajšim zamikom pa tudi plače delavcem, a hkrati je prejšnji teden po srečanju z delavci dodal, da stari dolgovi ostajajo in poskušajo za njihovo poplačilo najeti posojilo.

Odpis starih terjatev

Med tistimi, ki jih zaradi neplačanih terjatev boli glava, je tudi javni zavod Kobilarna Lipica. “Javni zavod Kobilarna Lipica ima izgubo, ker mora odpisovati terjatve do družbe Lipica turizem, d.o.o.,” je po seji sveta zavoda prejšnji teden povedala predsednica sveta Miranda Groff Ferjančič in na vprašanje, za kakšne vsote gre, dodala: “Zneski so kar precejšnji. Naredilo se je popravek vrednotenj za stare terjatve.”

V. d. direktorja Kobilarne Lipica Boštjan Bizjak nam je pojasnil, da gre za terjatve iz let 2012, 2013 in 2014, povezane predvsem z amortizacijo stavb in drugimi deli Lipice. “To so dolgoročne terjatve. Odpis terjatev se naredi, ko se ve, da je ne boste dobili plačane,” je povedal Bizjak in potrdil, da bo imela Kobilarna Lipica zaradi teh odpisov letos izgubo, pa četudi bo ta “le” računovodska. “Iz tekočega poslovanja bomo, kot kaže, leto 2015 zaključili s pozitivno ničlo,” je napovedal Bizjak.

Ločevanje še ni končano

V Lipici sicer še vedno ni zaključen postopek razmejevanja premoženja med javnim zavodom in družbo Lipica turizem: “Nekatere stvari še niso popolnoma razčiščene, v to bo treba vložiti še nekaj napora,” je povedala predsednica sveta zavoda.

Na naše vprašanje, ali je razmejevanje premoženja sploh smiselno, ko pa gospodarsko ministrstvo predlaga združitev obeh delov Lipice pod skupno streho, pa je odgovorila: “Mi delamo v okviru obstoječih pravnih podlag.” Lani spremenjeni zakon o Kobilarni Lipica in uredba, ki jo je na podlagi te spremembe julija lani sprejela vlada, sta namreč zaukazala ločitev premoženja obeh delov Lipice, da bi lahko tržni del oddali v najem ali koncesijo.

Začenja se že novo združevanje

A manj kot poldrugo leto potem si je vlada že premislila. Zdaj podpira predlog gospodarskega ministrstva za ponovno združitev obeh lipiških delov pod eno streho, le v drugačni pravni obliki. Zato bo treba spet spremeniti Zakon o Kobilarni Lipica. Kot je konec novembra zatrdil državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti, bodo predlog za spremembo zakona pripravili najkasneje do konca februarja, te dni pa je bilo iz vrst gospodarskega ministrstva slišati celo napovedi, da naj bi državni zbor zakon sprejel v nekaj mesecih, tako da bi poletno sezono Lipica že pričakala v novi organizacijski obliki.

Predsednica sveta Kobilarne Lipica Miranda Groff Ferjančič v izvedljivost teh napovedi sicer dvomi, saj so prejšnje spremembe zakona nastajale skoraj dve leti, nekaj časa vzame tudi večstopenjski postopek sprejemanja zakona, “pa tudi računsko sodišče bo verjetno kaj reklo,” spomni.

Prav računsko sodišče je namreč sprožilo spremembo zakona in razmejitev lipiškega premoženja, namenjenega javni službi, od tistega, namenjenega tržni dejavnosti, potem ko je leta 2012 ugotovilo, da se je v Lipici pretakal proračunski denar v tržni del.

Kuhar javni uslužbenec?

A kot kaže, so ta opozorila pozabljena. Ne le ministrstvo za gospodarstvo, tudi del kraške javnosti, organiziran v civilno iniciativo, podpira združitev Lipice, pa tudi predstavnik sežanske občine v svetu Kobilarne Lipica Rudi Pečar ji je naklonjen. “Če bodo le tam sposobni ljudje,” pravi. Na vprašanje, kako naj bi turistični del, ki že leta v Lipici ustvarja izgubo, posloval pozitivno v okviru neke vrste javnega gospodarskega podjetja, pa odgovarja: “Če delavcem poleg fiksnega dela plače določimo tudi variabilni, odvisen od njihovega dela.” Hotel Maestoso je po njegovem mnenju možno tržiti brez velikih vlaganj, le malo bi ga morali posodobiti in usposobiti bazen.

Tudi Groff Ferjančičeva meni, da turistični del v Lipici lahko posluje pozitivno, predvsem zato, ker ima veliko lokacijsko rento, pa tudi kupna moč tržaškega zaledja je dovolj velika. “Ne znam pa si predstavljati, kako je lahko turistična dejavnost uspešna, če je kuhar javni delavec in če hotel kupuje hrano po sistemu javnih naročil,” je skeptična do sobivanja javne in tržne dejavnosti pod skupno streho.

MARICA URŠIČ ZUPAN