Izjemna narava in avtohtona kultura sta magnet za turiste
Skupaj s še šestimi državami Slovenija načrtuje izpeljavo skupne kandidature za vpis Dinarskega krasa na Unescov seznam svetovne dediščine. S tem bi to izjemno območje narave in kulture postalo še bolj znano, ob pospeševanju trajnostnega razvoja pa bi domačini imeli največ koristi od povečanega turizma.
MATAVUN > Dinarski kras zavzema ozemlje, veliko 60.000 kvadratnih kilometrov in sega od Italije ter Slovenije, prek Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore do Albanije. “To območje je posebnost v svetovnem merilu, saj je največje sklenjeno kraško območje v Evropi in eno največjih na svetu. Je tudi dober primer popolnoma razvitega krasa z vsemi pojavnimi oblikami zakrasevanja, ki so tudi dobro znani, saj so ravno tu strokovnjaki opisali marsikateri kraški pojav prvič,” je povedala Rosana Cerkvenik iz uprave Parka Škocjanskih jam in dodala: ”Ker se je to dogajalo zlasti na območju Slovenije, ne preseneča, da je naša država vodilna na področju krasoslovja, slovenščina je za povrh iz tega območja dala v svetovno rabo tudi besede, kot so kras, doline in polje.”
Konvencijo o svetovni dediščini je sprejela generalna skupščina UNESCO leta 1972, do danes je število držav pogodbenic naraslo na 162. Kot izjemna univerzalna vrednost, pomembna za dediščino vsega človeštva, je do letos globalno prepoznanih 1007 območij, od tega je kulturnih 779, naravnih 197, 31 je mešanih. Na območju Slovenije, ki je konvencijo ratificirala v letu 1992, so tri območja že na seznamu: Škocjanske jame od leta 1986, prazgodovinska kolišča okoli Alp s sedmimi kolišči na Ljubljanskem barju (2011) in dediščina živega srebra v Idriji in španskem Almadenu (2012). Slovenija ima v pripravi poleg Dinarskega krasa še nominacijo skupaj s Čehi na temo Plečnika ter območje bukovih gozdov.
Ideja zori že štiri leta
Na območju Dinarskega krasa so zaradi izjemne narave na seznam svetovne dediščine že uvrstili območja Škocjanskih jam, Durmitorja v Črni gori in Plitvičkih jezer na Hrvaškem.
“Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN) je že večkrat predlagala, da bi se v seznam vpisal Dinarski kras v celoti in kot zaokroženo območje. Predstavniki UNESCO Centra za svetovno dediščino so tudi večkrat neformalno predlagali Sloveniji, da prevzame pobudo za pripravo skupne nominacije Dinarskega krasa. Ideje o tem tako pri nas zorijo že od leta 2010, ko sta bila takratni slovenski minister za okolje in ministrica za kulturo pobudnika pisma o nameri, korak naprej je bil narejen v letu 2011, ko je bil Dinarski kras z izjemno veliko udeleženimi državami potrjen kot eden od desetih pilotnih projektov v procesu vzpostavljanja verodostojnega in uravnoteženega seznama,” je Marjutka Hafner iz slovenskega Urada za UNESCO opisala kronologijo pobude.
Štiri območja v Sloveniji
V Sloveniji v projektu sodelujejo Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za kulturo ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport oziroma Urad za UNESCO. Resorni ministrstvi sta za koordinacijo projekta pooblastili Park Škocjanske jame.
“Prvi korak k pričetku priprave skupne kandidature je vpis na Poskusni seznam. V primeru Slovenije bo vpis nanj pomenil zgolj preimenovanje vpisa Klasični kras, ki je na poskusnem seznamu že od leta 1994, v Dinarski kras,” je povedala Cerkvenikova.
Delovna skupina, ki je bila ustanovljena za pripravo strokovnih gradiv, je že pripravila predlog štirih območij v Sloveniji. “To so Matični Kras (podzemni tok reke Reke), Matarsko podolje, Postojnski kras s Postojnsko-Planinskim in Predjamskim jamskim sistemom ter Notranjska kraška polja v sistemu idrijske prelomne cone z Rakovim Škocjanom,” je naštela Cerkvenikova, tudi koordinatorka projekta UNESCO Dinarski kras.
A to je šele začetek. V prihodnje bo v soglasno nominacijo vključenih več reprezentativnih lokacij in pojavov v več državah z območja Dinarskega krasa s področja narave. Pomembna kulturna dediščina, ki je neposredno vezana na kras, kot so raziskovanje jam in krasa, razvoj krasoslovja, arheološka najdišča ter arhitektura krasa, bo vključena kot pojasnjevalni element.
Idrija je pridobila
“Predvsem si vzemite čas. V našem primeru smo imeli sprva štiri partnerje, na koncu le dva, vključenih je bilo več kot sto ljudi, od prve ideje do vpisa je trajalo šest let. Poleg ustreznega sistema trajnostnega upravljanja, ki mora biti dorečeno še pred prijavo, je zelo pomembno, da so od začetka soudeležene lokalne skupnosti, ki morajo idejo posvojiti.” je na včerajšnji delavnici v Parku Škocjanke jame opisal njihovo izkušnjo Bojan Režun iz Centra za idrijsko dediščino.
“Toda, verjemite, vredno je: Idrija je na račun UNESCA bolj znana, povečan imamo turistični obisk, na ta račun se nam odpirajo nova delovna mesta,” je še dodal Režun.
Da je interes za ta novo razvojno idejo velik, je dokazovala tudi množična prisotnost predstavnikov upravljavcev posameznih obravnavanih lokacij, lokalnih skupnosti in druge zainteresirane javnosti.
BOGDAN MACAROL
