Izpod robide se razkrivajo stare zgodbe
“Lipica je najstarejša blagovna znamka v Sloveniji. S temi posegi dobiva nove produkte oziroma jih oživlja,” je prepričan Matej Mljač, projektant del, ki s polno paro potekajo v Lipici. Z njim smo se sprehodili po lipiškem posestvu, ki že dobiva novo podobo.
LIPICA > 15. oktober, rok za zaključek del v vrednosti 5,6 milijona evrov, se približuje. “Delavci so tu vsak dan, tudi ob sobotah in nedeljah,” nam pove Matej Mljač iz Studia Draft. Poleg njega kot projektant lipiške obnove sodeluje še Tilen Štolfa.
Zgodbe so se skrivale pod robido
“Iskali smo, kaj je glavna ideja Lipice. Zanimalo nas je, katere so prvine, na katerih se da zgraditi njeno zgodbo,” o izhodiščih obnove, največje v zadnjih desetletjih na območju kobilarne, pove Mljač.
V Lipici zgodb res ne manjka, poudarja arhitekt, le najti jih je bilo treba, saj so se dolgo časa skrivale pod plastmi robide in očmi javnosti. Med skrite bisere sodijo tehnična ploščad, ki je služila kot zbiralnik vode, ledenica za shranjevanje ledu iz 18. stoletja in fontana, ki je vir naravne vode.
“Lipica je kulturna krajina. Vedno je bila prestižna lokacija. V polpretekli zgodovini so jo degradirali. Pri tej obnovi se ne ukvarjamo s hoteli, temveč z drevoredi in notranjo ureditvijo posestva, kar je za mnoge težko razumljivo,” pojasni Mljač. Pri načrtovanju so sodelovali z Janezom Rusom, strokovnim vodjem kobilarne, in Marvy Lah Sušnik, konservatorko na novogoriški enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Kljub delom bo v nedeljo potekala slovesnost ob 435. rojstnem dnevu kobilarne. Praznovanje se bo začelo ob 10. uri, ko bodo odprli tržnico izdelkov domače in umetnostne obrti, hkrati se bodo začele tudi otroške igre pod krošnjami. Za otroke bodo po 11. uri potekale delavnice spoznavanja ponijev. Ob 10., 12. in 17. uri bodo organizirani vodeni ogledi kobilarne.
Osrednja prireditev pa se bo pričela ob 15. uri. Posebni gost dogodka bo “Leteči Francoz” Lorenzo s 16 andaluzijskimi konji, ki bo obiskovalce navdušil z akrobatskimi točkami.
Več prostora za obiskovalce
Pravkar urejajo osrednje poti iz kobilarne do parkirišča in druge poti, prenavljajo osnovne drevorede, preurejajo staro gostišče v Muzej kulinarike in urejajo trg, ki povezuje dvorišče z grajskimi vrtovi.
“Naš delovni naslov je postal: 'Lipico je potrebno zapreti, da jo lahko znova odpremo.' Gre seveda za metaforo,” še pove Mljač in poudari, da bo po obnovi Lipica še bolj zanimiva za obiskovalce.
Jasno je namreč, da bo režim v Lipici po prenovi precej drugačen. Načrt predvideva premik vhoda v kobilarno v bližino parkirišča.
Celotno posestvo bo na voljo obiskovalcem, lahko se bodo prosto sprehajali, opazovali konje, v kratkem nameravajo uvesti aplikacije, ki bodo goste usmerjale in poučevale o Lipici, pojasni Bor Zgonc iz Kobilarne Lipica. Neizbežna je uvedba vstopnine; koliko evrov bodo morali ljudje odšteti za vstop na posestvo, pa še ne vedo.
Odmikajo se od pristopa v 80. letih, ko so vanjo turisti množično zahajali. “Gostu bomo ponudili osebni pristop. Sami bodo lahko načrtovali ogled Lipice. Nekoč je bila Lipica obvezen del osnovnošolskih izletov, nato so se sem vrnili šele s svojimi družinami. Prepričani smo, da se bodo ravno zaradi novih pristopov večkrat vračali sem, saj bo Lipico mogoče raziskovati in se tu umiriti,” je še povedal Zgonc.
PETRA MEZINEC
