Ja kamnu, vendar ne za vsako ceno
Sežanski občinski svet je enoten: Središče za oblikovanje in obdelavo kamna mora biti v Sežani. Kako do njega, koliko zanj plačati in kakšna naj bo njegova prihodnost, pa so vprašanja, ki ostajajo odprta. Časa pa zmanjkuje, opozarja ravnateljica Jasna Rojc.
SEŽANA> Na aprilski seji občinskega sveta je največ prahu dvignilo prav vprašanje prostorov za Središče za oblikovanje in obdelavo kamna. Občina bi zemljišče med trgovino Hofer in podjetjem Marmor, ki je last Jadrana, zamenjala za občinsko zemljišče ob cesti v Ograde.
Težava je nastala, ker so bile občinske parcele ocenjene na 78 evrov za kvadratni meter, Jadranove pa na 80 evrov. Razliko v vrednosti zemljišč sta potrdila dva uradna cenilca, vendar drugi v korist sežanske občine. Franc Gorše iz Domžal je vrednost občinskega zemljišča ocenil na 78 evrov na kvadratni meter, Jadranovo pa na 73 evrov, Boris Rep iz Sežane pa, da je občinsko zemljišče vredno 81, Jadranovo pa 79 evrov na kvadratni meter.
Za družbo Jadran je taka zamenjava nesprejemljiva, saj bi, tako so odgovorili občini, s tem še oslabili tekoči poslovni izid. Menjave zemljišč po njihovem ni mogoče izvesti pod ceno 100 evrov na kvadratni meter.
Odbor za kulturo, šolstvo in šport je nakup podprl kljub višjim stroškom. Vendar pa županu tovrstna zamenjava ne diši preveč: “Tveganje je preveliko,” meni. Zadeve v občini se po njegovem mnenju hitro spreminjajo, kar je potrebno upoštevati. Poleg tega pa sama zamenjava še ne pomeni, da bodo projekt in s tem sredstva tudi dejansko dobili. “Vedeti je treba, da tudi če to speljemo, smo pridobili le zidove,” je še povedal Terčon in poudaril, da je bistvo središča oprema.
Kljub temu, da se vsi svetniki skupaj z županom strinjajo, da tovrstno središče sodi na Kras, pa jih je nekaj izrazilo pomisleke. “Preveriti je treba, če si pri tem projektu zares načrtuje dolgoročno in mednarodno. Mogoče bi bilo pametno počakati leto ali dve na boljše stanje,” je prepričan podžupan David Škabar (član svetniške skupine SD). Tako razmišlja tudi Breda Durcik (SDS). Po njenem bi bilo dobro počakati nekaj časa, saj se stvari spreminjajo, pri čemer je namignila na negotovo prihodnost Kraškega zidarja in možnosti pridobitve njihovih parcel.
Čeprav so v podjetju Marmor, ki zdaj pomaga visokošolskemu centru pri izvedbi programa, razumevajoči, pa Višja strokovna šola potrebujejo nove prostore. Če rešitve ne bo kmalu, bo študij počasi ugasnil, je prepričana ravnateljica Jasna Rojc. Časa jim namreč zmanjkuje. Ravnateljica računa na omenjeni razpis za sredstva iz evropskih skladov, ki bo po nekaterih informacijah objavljen maja, nanj pa se bodo lahko prijavili le, če bodo imeli stavbo, v kateri se bo izvajala dejavnost. Projekt je težak 1,1 milijona evra, dobro polovico naj bi dobili iz evropskega sklada, ostalo pa bi prispevala občina.
Župan je zatrdil, da se bodo še naprej trudili, da bi centru zagotovili prostore, vendar pa taka zamenjava ni sprejemljiva, saj vsebuje preveč pasti. Tokrat o tem predlogu tako niso glasovali. Sežanski študentje bodo morali torej še nekaj časa počakati.
PETRA MEZINEC
