Jadran Sterle je posnel film o jamarju in ljubitelju arheologije Viktorju Saksidi
Režiser in scenarist Jadran Sterle je svojemu nizu filmov o Krasu in njegovi dediščini dodal še enega: Viktor Saksida – potohodec s Krasa.
SEŽANA > Predpremierno bodo 30-minutni dokumentarni film predstavili v soboto ob 18. uri v Kosovelovem domu. Ogledu bo sledil pogovor z Viktorjem Saksido, ki bo prihodnje leto dopolnil 90 let, in režiserjem in scenaristom Jadranom Sterletom. Saksido v filmu predstavlja od vojne, ko se je vključil v partizanski boj in obnovo domovine. “Leta kasneje je njegova velika zasluga odkritje vodnih izvirov pri Brestovici, kjer je danes vodno zajetje za oskrbo z vodo vsega Krasa,” pravi Sterle.
Ljubitelj jam ...
Vodo črpajo globoko pod površjem, prav tam, kamor je Saksida uprl svoj raziskovalni pogled. “Ni mu bilo dovolj, da je dobro poznal zunanji svet kraške pokrajine. Raziskovalna žilica ga je gnala tudi navzdol, v skrivnostni in neznani svet kraškega podzemlja,” pravi režiser.
“Tako je odkril vrsto jam in jamskih sistemov, obenem pa vzgojil več generacij strokovno podkovanih jamarjev in zavednih raziskovalcev slovenskega Krasa, ki znajo varovati to krhko, a izjemno dragoceno naravno dediščino, ki Kraševcu pomeni – njegov svet,” dodaja.
O tem v filmu spregovorijo člani Jamarskega društva Sežana, kot sta Ludvik Husu in Jože Coraci.
... arheologije
V jamah se je Saksida srečal z ostanki starodavnega življenja. “Njegov največji arheološki spomenik je arheološka lokacija “Viktorjev spodmol” v Vremski dolinu, z njo se je trajno zapisal v zgodovino arheoloških raziskav obdobja mlajše kamene dobe na Krasu,” meni Sterle.
Kot ljubiteljski arheolog je Saksida odkril 15 pomembnih arheoloških lokacij na Krasu. Posebno mesto med njimi ima Mala Triglavca pri Divači, katere bogate arheološke najdbe pričajo o poselitvi Krasa že v mezolitiku oziroma srednji kameni dobi.
To in vse ostale lokacije so kasneje raziskali strokovnjaki. “Tako so Saksidova odkritja bistveno obogatila zemljevid prazgodovine na področju matičnega slovenskega Krasa,” meni Sterle, ki je na to temo pred kamero povabil tudi arheologa dr. Ivana Turka.
... in fosilov
Posebno poglavje v Saksidovem raziskovanju so fosili. Ko ga je raziskovalna žilica vodila od ene neolitske postojanke do drugega spodmola, se je vse bolj zavestno srečeval z geološko preteklostjo Krasa in njenimi vidnimi sledmi - fosili. Okamenele priče prazgodovinskega življenja - morskega in kopenskega - so mu ob vedno večji zbirki govorile o geološki preteklosti Krasa in tega dela Jadranske plošče, na kar je opozoril geologe in paleontologe raziskovalnih institucij. “Njegovo vedenje je zelo pomembno za privlačno in strokovno verodostojno prikazovanje geološke preteklosti Krasa, ki jo zelo plastično izražajo njegove redke in zato toliko bolj dragocene najdbe fosilov,” meni režiser, prepričan, da sodijo v javno dostopno in urejeno zbirko. To obeta občina Sežana v stari občinski stavbi, o Saksidovih fosilih pa v filmu pripoveduje geolog dr. Bogdan Jurkovšek.
Novembra na TV
Filmski portret Viktorja Sakside je nastal v kratkem času. Ekipa izobraževalnega programa RTV Slovenija s snemalcem Stojanom Femcem in montažerjem Alešem Dolinarjem je posnela prve prizore v začetku septembra. Spremljala jo je fotografinja Jožica Zafred, zato bo sobotno predpremiero v sežanskem Kosovelovem domu pospremila razstava njenih fotografij.
Premiera filma bo prve dni novembra na programu TV Slovenija. TINA ČIČ
