Jahanje islandskih konj navdušilo najmlajše

Ranč UrsaHOF je obiskalo 40 otrok, ki so se lahko brezplačno preizkusili v jahanju islandskih konjev. Namen dogodka je bil otroke odmakniti od vsakodnevnih elektronskih naprav ter jim omogočiti pristen stik z naravnim okoljem in živalmi. Lastnica ranča je predstavila vseh 18 konjev, ki na posestvu domujejo, otroke popeljala po kmetiji ter razložila, kako poteka vsakodnevna skrb za živali. Za jahanje so bili na voljo trije izbrani konji, vzporedno pa so potekale tudi delavnice, kjer so lahko otroci med čakanjem ročno ustvarjali.

Projekt Na Prestranku luštno je zajema štiri dogodke v vsakem letnem času. “To je projekt, ki ga letos izvajamo prvič. Spomladi smo že imeli obisk pri čebelarju, zdaj smo na obisku kmetije z jahanjem konj, jeseni gremo z lovcem v gozd, pozimi pa bomo izvedli pohod z lučkami za najdaljšo noč v letu. Naše vodilo je, da se otroci čim več gibljejo, da so v naravi in da spoštujejo okolje,” je povedal predsednik Društva ŠOK Prestranek Silvo Pšeničnik Sluga. Zanimanje za dogodek je preseglo pričakovanja organizatorjev. “Dosegli smo precej širok krog ljudi, zato smo število otrok s 30 povečali na 40. Kar nekaj prijav smo morali prijazno zavrniti, vendar bomo naslednjič poskusili oblikovati tak program, da se ga bo lahko udeležilo še več otrok,” je dejal Pšeničnik Sluga. Ob tem je poudaril, da želijo otrokom omogočiti kakovostno preživljanje prostega časa.

Številni otroci so lahko spoznali islandske konje.

Foto: Alja Celin

Jahanje je le majhen del življenja s konji

Islandski konji so ena najbolj samosvojih pasem na svetu, saj so se skozi stoletja razvijali skoraj popolnoma ločeno od preostalega sveta. Na Islandiji velja zakon, ki prepoveduje uvoz konj in konjske opreme, islandski konj lahko državo sicer zapusti, vendar se vanjo ne sme več vrniti. “Islandski konji so izjemno prijaznega značaja. Imajo močno, čokato telo, ki lahko nosi večjo težo, vendar še vedno vztrajamo, da so to manjše živali in da je omejitev teže največ 80 kilogramov. Njihova največja posebnost je ta, da imajo poleg osnovnih hodov še dva dodatna, in sicer tölt in leteči pas. Zelo priljubljeni so prav zaradi tölta. V zgodovini so Vikingi v polni bojni opremi z njimi prejahali tudi do 250 kilometrov na dan,” je pojasnila Urša Runtič iz Društva islandski konji UrsaHOF Slavina.

Foto: Alja Celin

Foto: Alja Celin

Poseben poudarek na ranču namenjajo odgovornemu odnosu do živali. Pri delu s konji imajo jasno določena pravila, ki so jih med ogledom spoznali tudi otroci. Med drugim se grive in dlake konj ne dotikajo, saj poizkušajo ohraniti njihovo naravno obliko. Konji imajo različne značaje, vendar so na splošno zelo mirni in primerni za delo z najmlajšimi. “Ko imamo na ranču tabore in varstva, se otroci sami gibljejo med konji, saj konj čuti, da je ob njem otrok, in je pripravljen pristopiti tako, da se otrok ne ustraši. Jahanje predstavlja le dva odstotka dela tistega, ki se ukvarja s konji. Zelo pomembno je, da se otroci na taborih in varstvih najprej naučijo skrbeti za konja ter opazovati njegovo psihologijo. Tu se naučijo, kako se gibati okrog konj, da je to zanje varno. Jahanje je res le češnja na torti, ki pride na koncu in ponudi užitek. Da pa pride do tega, lahko traja tudi kakšen teden,” je dodala Runtič.

Foto: Alja Celin

Pomanjkanje skupnih prostorov

Ob številnih dejavnostih društvo vodi tudi kampanjo Za streho nad glavo, s katero želi opozoriti na dolgoletno pomanjkanje skupnih prostorov za krajane Prestranka. V društvu zbirajo podpise podpore peticiji, s katero Občino Postojna pozivajo, naj v proračunu za leto 2027 zagotovi sredstva za gradnjo večnamenskih prostorov. Kot poudarjajo, kraj s 1129 prebivalci že več kot desetletje čaka na prostore za šport, kulturo, izobraževanje in druženje, ki bi pomembno prispevali k večji povezanosti in kakovosti življenja v lokalni skupnosti. •