Jakobova zgodba za sodobni čas

POSTOJNA > Postojnčanom dobro znana legenda o pogumnem in iznajdljivem pastirčku Jakobu, ki je z zvijačo ugnal strašnega zmaja iz Postojnske jame, domačini pa so mu v zahvalo za njegov pogum sešili torbo iz ostankov zmajeve kože, je navdihnila postojnsko oblikovalko Matejo Premrl. Oblikovala je zasnovala torbo poguma oziroma kar celo kolekcijo torb, ki so sodobna različica Jakobove torbe, saj združujejo sodobne oblikovalske tehnike s tradicionalnimi tehnikami vezenja in kot takšne opogumljajo njihovega lastnika.

“Želela pa sem povabiti še druge avtorje iz Postojne in od drugod, da po svoje interpretirajo to zgodbo,” pravi Premrlova, ki je v ta namen pripravila tudi razpis. “Deset avtoric različnih umetniških profilov, oblikovalk, umetnostnih zgodovinark, likovnih pedagoginj, grafičnih in industrijskih oblikovalk, oblikovalk tekstilij in oblačil, ilustratork, animatork... se nas je družilo nekaj dni. Marsikaj smo se naučile druga od druge, se izobrazile na področju novih tehnologij, spoznavale in uporabljale različne tehnike ter se združile pri ustvarjanju skupnega izdelka,” pove Premrlova, sicer tudi predsednica Društva center lokalnih umetnosti Lokalc, ki je v sodelovanju z Mladinskim centrom Postojna organiziral dogodek.

Nastala je razstava, na kateri se vsaka od sodelujočih avtoric predstavlja s svojimi izdelki, vse skupaj pa s skupinsko “patchwork” (krpanka) sliko. Tako kot je bila Jakobova torba sešita iz različnih kosov zmajevega usnja, tako je tudi “patchwork” tekstilna slika sestavljena iz kosov sodelujočih avtorjev na delavnici, pri čemer je opazna povezana med izdelkom avtorja in njegovim kosom v skupinski “patchwork” sliki.

Premrlova poudarja, da jih ni navdihnila Jakobova moč, temveč njegov bistri um. “Jakob je razmišljal drugače od domačinov, ki jim ni uspelo ugnati zmaja. In tudi misli udeležencev na delavnici so bile med seboj različne. Vsak je v zgodbi našel nekaj drugega.”

Na razstavi se predstavljajo Hana Jesih, Eva Mlinar, Michaela Selmani, Mateja Premrl, Katarina Kranjc, Anja Brelih, Mirjana - Mea Batis, Veronika Maruško, Vesna Makarov in Maja Modrijan. “Plodno gojišče kreativnih miselnih presežkov je, očitno, neobremenjena glava, ki je večinoma zaposlena z rezljanjem s pipcem, igranjem na piščal in štetjem ovc. Predvsem črnih - kakršna je bil tudi sam,” je poanto legende o pastirčku, ki je edini potuhtal uspešno zvijačo za uničenje zmaja, povzela Modrijanova. VRŽ