Jama je hit pri Južnih Korejcih

POSTOJNA >“V strukturi naših obiskovalcev je že skoraj tretjina neevropskih gostov. Na tem gradimo naš uspeh,“ poudarja Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora družbe Postojnska jama, kjer je obisk letos prvič po 25 letih ponovno presegel 600.000 gostov. Vse znamenitosti v upravljanju družbe pa je obiskalo 900.000 gostov.

Po zaslugi uspešnega marketinga jim je uspelo animirati Daljni vzhod, obenem pa ustaviti padanje gostov iz sosednjih držav. Že tradicionalno ostajajo najboljši gostje Italijani, na drugo mesto pa so se povzpeli Južni Korejci, katerih število se je v zadnjem letu skoraj potrojilo. Na tretjem mestu je predvidljivi germanski trg, na četrtem so domači gostje, sledijo Japonci.

Doživetje z vsemi čuti

Družba bo leto zaključila s slabimi 16 milijoni evrov prihodkov in s kar tremi milijoni čistega dobička, ki jih bodo v skladu s svojo poslovno politiko namenili za razvoj.

Glede na mednarodno primerljiva turistična podjetja izstopa visoka dodana vrednost na zaposlenega, ki znaša kar 53.000 evrov. “Učinkovita turistična podjetja so tista, kjer lahko en človek opravlja tudi več dejavnosti,“ recept razkriva Batagelj.

“Toda sprememb se zaposleni bojijo. To je tudi hiba slovenskega turizma. Nismo se sposobni prilagajati tako hitro, kot gostje od nas pričakujejo,“ razmišlja. Gostje pa danes pričakujejo predvsem doživetje. “Obiskovanje muzejev in sprehodi po mestih so tisto, kar azijski gostje v Sloveniji že odklanjajo. Oni hočejo nekaj izjemnega,” pravi Batagelj. In dodaja, da “najlepše podkleteni del Evrope” to lahko ponudi.

Tri milijone evrov Postojni in Pivki

Kljub uspešnemu poslovanju, povečevanju števila zaposlenih, zviševanju kakovosti obiska, vlaganju v naložbe pa urejeni okolici, pa na vodstvo Postojnske jame letijo tudi očitki o nesodelovanju z lokalno skupnostjo in lokalnimi turističnimi akterji, ki bi prispevalo k izkoriščanju sinergij in zadrževanju gostov.

Batagelj ocenjuje, da se “družbeno vlogo” njihove družbe napačno razume. “Naša družbena vloga se kaže v dajatvah družbe do države in lokalne skupnosti.“ In te bodo letos znašale že 6,9 milijona evrov, kar je 42 odstotkov poslovnih prihodkov. Občini Postojna in Pivka bosta dobili tri milijone evrov koncesijske dajatve od prodanih vstopnic (lani 2,5 milijona, pred štirimi leti pa slaba dva milijona evrov).

Hotel je premalo za zadržanje gostov

Na naše vprašanje, ali prenova hotela Jama pomeni, da bodo poskušali z njim goste zadržati več časa, pa Batagelj odgovarja, da bo hotel samo statistično popravil podatek o dolžini bivanja, ker bodo gostje prenočili. “Za zadržanje gostov bi potrebovalo bistveno več vsebine, kot je hotel. Če se ne bo širše razvijala ponudba, hotel tega ne bo rešil, tako kot ni v preteklosti.“

Batagelj sicer prav tranzitnost izpostavlja kot eno od večjih težav slovenskega turizma. Gostje si denimo ogledajo le Postojnsko jamo in državo zapustijo brez ene same nočitve. Ta je po njegovi oceni pokazatelj, da v Sloveniji naše lege na poti proti morju oziroma na osi Dunaj-Trst nismo znali ustrezno izkoristiti, da bi gosta zadržali dlje.

Poleg tega Batagelj opozarja, da se turizem pri nas “obravnava kot gospodarsko dejavnost, ki ni najbolj resna”. “Dejansko pa je s 13 odstotki bruto družbenega proizvoda turizem nekaj, kar bi morali obravnavati kot izredno resno gospodarsko dejavnost in zato vzpostaviti okolje, ki bo generiralo še več družbenega dobrega,” je prepričan prvi mož Postojnske jame.

VERONIKA R. ŽENKO