Je Kras kaj bližje Unescovemu seznamu?

LIPICA> Na konferenci, ki jo organizirajo Unesco, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in izdajatelj revije Kras, družba Mediacarso, se bo zvrstilo več predavanj s področij arhitekture, etnologije in biologije. Ob zaključku konference bodo ustanovili tudi organe Projekta Kras 2011, s čimer bodo lahko začeli s pridobivanjem potrebnega denarja, ter začeli postopke za ustanovitev Organizacije za suhi kamen Slovenije in za oblikovanje Živega muzeja Krasa.

Kakovost Krasa je kamen

Eden od organizatorjev, sicer predavatelj na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, Borut Juvanec je ob začetku konference dejal, da želijo s projektom Kras obravnavati celovito, torej ne zgolj z arhitekturnega vidika ali zgolj lokalno na ravni posameznih občin.

Pri tem je priznal, da je kakovost Krasa kot kulturne krajine predvsem kamen oziroma tisto, kar je človek naredil iz kamna. Opozoril je, da so do zdaj na matičnem Krasu evidentirali in opisali že 45 stavb, ki predstavljajo dediščino tega območja.

Se premalo zavedamo svoje dediščine?

Predstavnica Unesca za Slovenijo Marjetka Hafner je omenila, da so v okviru Unesca prijavili in tudi že pridobili pilotski čezmejni projekt za nominacijo dinarskega krasa. Takšni pilotski projekti so namenjeni uravnoteženju seznama svetovne dediščine tudi z vidika geografske zastopanosti, je pojasnila.

Andrej Kranjc pa je v imenu Slovenske akademije znanosti in umetnosti poudaril podporo akademije prizadevanjem za uveljavitev Krasa ter za njegovo ohranitev in varovanje.

Direktor Kobilarne Lipica Toni Rumpf je poudaril, da je tudi za kobilarno prav okolje, v katerem so, bistvena prednost in dejavnik prepoznavnosti.

Ob robu konference je še eden izmed organizatorjev konference in predavatelj na Fakulteti za arhitekturo Domen Zupančič ocenil, da se Slovenci premalo zavedamo lastne dediščine. Brez tega zavedanja pa po njegovem prepričanju tudi ne bomo mogli z drugimi deliti vrednot, ki iz te dediščine izhajajo.

STA