Jeleni “požagajo” drevesa, še preden zrastejo
Združenje predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije, ki mu predseduje Anton Može iz Senožeč, je začelo z akcijo ugotavljanja in preprečevanja škode zaradi divjadi v zasebnih gozdovih. Eden izmed načrtovanih obiskov in pogovorov o tej problematiki je bil na obrobju Javornikov, nad vasjo Juršče.
JURŠČE > Združenje, ki je interesna, ne pa formalno-pravna skupnost, je uspelo pritegniti na pogovore o tej problematiki in na oglede škode, ki jo povzroča divjad, predstavnike ministrstva za kmetijstvo in okolje, Zavoda za gozdove, Kmetijsko gozdarske zbornice, ne pa tudi lovske organizacije, kar je po besedah predsednika Antona Možeta izgubljena priložnost za skupno reševanje problema, “saj bi se morali na terenu soočiti s problemi, ki nas tarejo.”
Divjad “obgrize” ves letni prirastek
Po trdnem prepričanju lastnikov gozdov je namreč v gozdovih preveč divjadi, predvsem srnjadi in jelenjadi, ki tako rekoč dobesedno uničijo ves prirastek. Da divjih prašičev, ki uničujejo travinje in njive, niti ne omenjamo. Eden izmed lastnikov gozdov, Jože Tomšič iz Drskovč, je na skupnem ogledu njegove gozdne parcele nad Jurščami dokazoval škodljive posledice divjadi na prirastek.
“Na moji parceli blizu krmišča vse živali tekajo skozi in pustijo za seboj steze, iztrebke in objedena mlada drevesa,” je dejal Tomšič, ki pravi, da si v svojem gozdu ne želi divjadi. Podobno je o vse večjem in prevelikem številu divjadi v gozdu prepričan tudi domačin Jože Ambrožič, pa tudi drugi predstavniki agrarnih skupnosti, ki so se udeležili pogovora in ogleda.
“V lovsko gozdarskem območju Notranjske je v letošnjem letu predviden odstrel 900 osebkov jelenjadi,” je povedal Vladimir Dekleva iz postojnske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Opozoril je tudi na premalo upoštevano izvajanje gozdno gospodarskega in gojitvenega načrta v zasebnih gozdovih.
“Z današnjo akcijo, ki jo bomo kot združenje nadaljevali še na nekaterih drugih gozdnih območjih Slovenije, želimo na terenu pokazati ministrstvu za kmetijstvom konkretno škodo, ki jo povzroča divjad v gozdovih. Živali nam, predvsem v zimskem času, pojedo ves prirastek. Jelen, na primer, mora dnevno odgrizniti šest kilogramov prirastka. O tej škodi se doslej ni dosti govorilo, saj je v razpravah prevladala škoda na poljih. Na Primorskem pa nam bo tudi letos zmanjšala prirastek v gozdovih suša,” je dejal Može.
Sploh ne vedo, kako ocenjevati škodo
Ogledov na terenu in razprave sta se udeležila tudi Tone Marinčič iz Zavoda za gozdove ter predstavnik ministrstva za kmetijstvo in prostor Sašo Novinec.
“Probleme škode zaradi divjadi v gozdovih je treba pregledati z vseh aspektov. Zato smo danes tudi tukaj, da pogledamo, kaj je dejansko s škodo, ki pa jo je težko ocenjevati. Trenutno nimamo v Sloveniji enotnega mnenja, kako jo ocenjevati. Škodo je treba ocenjevati na daljši čas, saj si gozd lahko opomore. Vedno je mogoče najti rešitev, ki zadovolji obe strani,” je pojasnil Novinec.
Mreže niso primerne
Može je v imenu združenja predlagal nekaj zahtev in predlogov ministrstvu: določiti bi morali, kaj je škoda zaradi divjadi v gozdu, s poudarkom na pomlajevanju gozda; pripraviti je treba kriterije za priznavanje škode; pomembna pa je tudi sprememba zakona o gozdovih in zakona o lovu. Lastniki gozdov, tako Može, doslej niso prejeli nobenih nadomestil za škodo zaradi divjadi.
Že bežen prerez razprave med predstavnik agrarnih skupnosti in lovci je pokazal, da ima vsaka stran svojo razlago, ali divjad povzroča škodo (kot so trdili lastniki), ali gospodarji slabo gospodarijo v svojih gozdovih (kot so navajali lovci). Po tokratnem srečanju so ostali vsak na svojem bregu.
Način, kot smo ga videli na enem od mladih gozdnih nasadov, ki je ograjen z visoko žičnato ograjo, pa verjetno ni uresničljiva na celotnem gozdnem kompleksu.
TOMO ŠAJN