Jusi blažijo tudi socialne stiske
Agrarne skupnosti predstavljajo tudi nekakšno varovalko pred divjo razprodajo naše zemlje, je bilo med drugim slišati na okrogli mizi, ki sta jo v Komnu pripravila Združenje predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije (ZPASS) in Gozdarski inštitut.
KOMEN> Posveta so se udeležili predstavniki šestih agrarnih skupnosti (AS): Komen – Divči – Preserje, Kobjeglava, Škrbina – Rubije – Šibelji in Brje pri Komnu z območja Krasa ter dve vipavski AS: Ravnik - Orlovše Vipava in Podnanos.
Medtem ko so AS v dolini praviloma velike (AS Podnanos ima 300 hektarjev zemljišč in 206 članov), so na Krasu večinoma manjše. Brje pri Komnu ima tako komaj 30 hektarjev zemljišč in združuje le 29 članov.
Prispevajo za skupno dobro
Niz okroglih miz na temo perspektive agrarnih skupnosti se počasi zaključuje. Začel se je na Primorskem, nato se je dogajanje selilo po Sloveniji, zaključni dogodki pa so spet vezani na zahodno Slovenijo. Od preostalih je v prihajajočih tednih napovedan posvet za AS iz območja upravne enote Postojna.
Vsem pa je skupno to, da so njihove površine večinoma porasle z dokaj revnim gozdom, ki daje malo dohodka. Kolikor ga pridobijo, pa povsod vlagajo nazaj v razvoj območja. V vseh so članice tudi občine, ki so deleže pridobile namesto tistih nekdanjih članov, katerih nasledniki niso izpolnjevali pravnih pogojev.
Čeprav še nobena od teh AS nima izpeljanih vseh dednih postopkov, kar pomeni, da vsi zdajšnji člani še niso pravi solastniki skupne posesti, pa se že zdaj zavzemajo za to, da ostane lastnina skupna in se ne deli.
Koristne zlasti v času krize
Kot prednosti skupne lastnine oziroma solastnine pred drugimi oblikami lastništva so udeleženci okrogle mize navedli, da je ravno konkreten denar AS v teh časih povod, da lahko po vaseh izpeljejo naložbe, zlasti v poti in objekte, ki bi bi jih sicer le stežka uresničili. Opozorili pa so tudi, da ima jo v takih kriznih časih z dohodkom, ki ga omogočajo, tudi druge socialne funkcije, ter da bo les kot energent pridobil še večji pomen.
“Poleg tega pa agrarne skupnosti predstavljajo tudi nekakšno varovalko pred divjo razprodajo” je dodal Andrej Czerny iz AS Škrbina – Rubije – Šibelji.
Izluščili so tudi več slabosti delovanja lastnih AS, od neživljenjske zakonodaje, ki jih omejuje pri delu, do problemov z dedovanji (v enem primeru celo 19 oseb deduje en delež).
Največ težav pa imajo z gospodarjenjem z gozdom. “Glede na to, da se bor intenzivno suši, je potrebna zamenjava vrst. Pri tem bi pričakovali več kooperativnosti z gozdarsko stroko, ki nam otežuje celo vstop v gozd s stroji. Kdo pa bo v 21. stoletju še delal s srpi?” se je spraševal Edvard Mržek iz AS Kobjeglava.
V končni razpravi, ki jo je vodil glavni tajnik ZPASS Tine Premrl, so si bili enotni, da je potrebno pospešeno spremeniti zlasti neživljenjsko zakonodajo. “Jusi rabijo zlasti večjo avtonomijo in pri tem je potrebno dati, ob poenotenih statutih, večje pristojnosti upravnim odborom in predsednikom. Razmišljanje v smeri, da bi se AS preoblikovale v pravne osebe, je problematično, saj bi v tem primeru lahko celo v stečaj,” je Premrl povzel eno od sporočil za Ljubljano, kjer bodo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje v kratkem pripravili sestanek na temo AS.
Občine naj se odrečejo lastnini
Enotni so bili tudi v tem, da se lastništvo ne sme še naprej drobiti, saj je to v nasprotju z osnovno filozofijo AS; pa tudi, da je potrebno razmišljati o alternativnih programih (kot so turizem, plemeniti listavci, vetrna energija in drugo). Poleg tega predlagajo, da bi občine vrnile deleže, saj zgodovinsko gledano nikoli niso bile lastnice skupne vaške lastnine.
“Očitno je, da smo šele na začetku skupne poti. Od teoretično nekaj nad 600 AS v Sloveniji je članic v ZPASS od lani maja do sedaj naraslo na 51. Naša želja je, da se včlanite tudi ostale, saj nas ministrstvo že obravnava kot reprezentativni organ za vse AS,” je posvet zaključil predsednik združenja Anton Može.
BOGDAN MACAROL