Jusi v praksi še invalidni

SENOŽEČE, HRPELJE> Srečanja potekajo kot delavnice, na katerih se AS seznanjajo med seboj ter pripravljajo predloge glede novega zakona o AS. “Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je že sestavilo skupino, ki v oktobru prične z zakonodajnim delom. ZPASS je vanjo sprejeta kot krovna organizacija za vse AS,” je izpostavil moderator srečanja Tine Premrl, ki je tudi glavni tajnik združenja. Kot raziskovalec na Gozdarskem inštitutu Slovenije pripravlja na temo AS tudi doktorat, zato v združenju deluje kot strokovna pomoč. Od leta 1994, ko se je začelo vnovično vzpostavljanje pred desetletji ukinjenih AS, je v državi registriranih preko 620 AS. “V ZPASS se je od maja, ko smo se ustanovili, že včlanilo skoraj 200 AS, čim prej si želimo tudi ostalih. Upamo tudi, da bo se bodo lahko registrirale tudi vse AS, ki so zamudile dosedanje roke,” je povedal predsednik združenja Anton Može.

Ohraniti tradicijo

V Senožečah je deset predstavnikov lokalnih AS vugotavljalo, da jih pestijo podobni problemi, od različne razlage obstoječega zakona in zastarelih podatkov, nedorečenih vlog in nalog skupščin, upravnih odborov in predsednikov AS, do razpršenega lastništva in nerešenih postopkov dedovanja deležev po pokojnih denacionalizacijskih upravičencih. Ker se kot solastnik na jusarski zemlji v različnih deležih pojavljajo tudi občine, so ZPASS pozvali, da jih v bodoče vključujejo v delo.

Ob nekdanji prevladujoči paši, ki je na Krasu skoraj ni več, se povečuje delež gozda na skupnih površinah. “Prevladujoča vrsta je črni bor, ki pa je malo ali nič donosna, saj je njegova tržna cena le 15 evrov na kubični meter, kar zgolj pokriva stroške,” je izpostavil Drago Černe iz AS Tomaj. Pritrdil mu je Egon Rebec, predstavnik AS Križ - Filipčje Brdo. “Pripravlja se še en nov zakon, o gozdovih, ki bo na novo zastavil pravico in obseg sečnje, sledljivost lesa, nabiralništvo in lov,” je napovedal Rebec, po stroki gozdar.

V novem zakonu o AS si člani ZPASS želijo zlasti rešitev, ki bi povzela tradicijo, da le en družinski član ohranja nasledstveno članstvo v AS. “Smiselno bo tudi čim prej doreči lokalnim danostim prilagojeno davčno politiko, saj je sedanja nestimulativna in ljudi, zlasti mlade, odvrača od aktivnejšega dela v AS,” je dodal Ivan Dolenc iz AS Divača.

Združenju, ki naj bi pomagalo članicam, da čim prej zaživijo, so tudi svetovali, da pri tem iščejo rešitve iz Italije in Avstrije, kjer jusi uspešno delujejo.

Vsi bi kar zastonj

Tudi v Hrpeljah, kjer se je srečanja udeležilo 24 predstavnikov AS, so izrazili podobna pričakovanja: da bo novi zakon o AS bolje uredil problem dedovanj, ki sedaj omogočajo povečevanje števila članov posameznih AS, da bodo oproščeni sedanjih davkov, povečanje pooblastil upravnim odborom. Ker predstavlja tudi tu les glavni vir prihodkov AS, si želijo enotnejšega nastopa AS do kupcev in izvajalcev del v gozdovih. Žulijo jih tudi uporabniki prostora, ki elektrovode in ceste, celo pokopališča, postavljena na srenjskem zemljišču, uporabljajo brez odškodnin. Občinam, ki so sedaj dokaj neaktivne, naj bi se omogočilo, da se odpovejo lastništvu v korist AS. Srenje, članice združenja, ki so še brez premoženja, pa na začetku ne bi plačevale članarine.

V tem mesecu bodo sledile delavnice za AS iz občin Komen in Miren-Kostanjevica, nato pa še za tiste iz UE Ajdovščina, Tolmin, Ilirska Bistrica in Postojna.

BOGDAN MACAROL