Južna Primorska ne bo imela odlagališča
Južna Primorska regija ne bo imela svojega odlagališča, so ugotovili župani, združeni v konzorcij Gojup. Predsedujoči konzorciju, hrpeljsko-kozinski župan Zvonko Benčič Midre pa napoveduje, da bo predlagal njegovo razpustitev. “Gojup vloge, ki mu je bila zaupana, ni uspel uresničiti,” je potegnil črto.
HRPELJE> “Po sestanku mi je postalo jasno, da Gojup ne bo več iskal regijske deponije. Ostalo nam je samo to, da čim bolj intenzivno ločujemo odpadke, da bo končni produkt po obdelavi odpadkov čim manjša masa, ki jo bomo vozili na tisto regijsko deponijo, ki bo uspela izpeljati vse postopke,” je po srečanju županov s predstavniki ministrstva za okolje in prostor v Hrpeljah povzel Zvonko Benčič Midre, ki kot najstarejši župan predseduje Gojupu.
Severnoprimorski župani z izjemo ajdovskega so pred kratkim s podpisom pogodbe potrdili gradnjo centra za ravnanje z odpadki v Stari Gori, ki bo stala približno 50 milijonov evrov, pri tem pa računajo na denar iz EU. Andrej Miška, direktor novogoriške Komunale, pravi, da tehnične možnosti za prevzemanje odpadkov tudi z južne Primorske obstajajo, vendar bodo morale občine pohiteti z odločitvijo. Komunala ima že pripravljen tako imenovan DIIP (dokument identifikacije investicijskega projekta) in naročeno pripravo obsežne dokumentacije. Če bodo na Goriško prihajali tudi odpadki z drugega konca Primorske, bo treba to v projektu upoštevati. “Komunala kot izvajalec je na to možnost pripravljena,” je zagotovil Miška.
Predlagal bo razpustitev Gojupa
Ker bi morali biti projekti iz kohezijske perspektive 2009-2013 dokončani do leta 2015, so odpeljali vsi vlaki z evropskim denarjem. Tudi če bi imela južna Primorska izbrano lokacijo, ki ji ljudje ne bi oporekali, bi samo umeščanje v občinske prostorske načrte požrlo dobršen del še razpoložljivega časa. Projektiranje in gradnja odlagališča pa sta povsem nedosegljiva cilja, so ugotovili na srečanju.
Ker Gojup glavne naloge, to je določitev lokacije za regijsko odlagališče ostanka odpadkov, ni opravil, bo Benčič po osmih letih predlagal njegovo razpustitev. Napovedal je, da naj bi se osmerica županov še enkrat sestala decembra in takrat končala 13. sejo, ki so jo začeli že februarja 2007.
V mesecu dni naj bi bilo torej jasno, ali bodo južnoprimorski župani dokončno dvignili roke nad skupnim urejanjem težav z odpadki ali bodo še naprej iskali rešitev za vseh osem občin.
Ponedeljkovega sestanka konzorcija Gojup se ni udeležil le koprski župan Boris Popovič. Zvonku Benčiču Midretu je sporočil, da ne bo mogel priti, ker je v tujini. Kot kaže, pa mu obveznosti jemljejo toliko časa, da odločitev Gojupa ne utegne komentirati več kot z izjavo: “Bolje ikad, nego nikad.”
Manj ostanka, manj stroškov
Vse bodo morale čim bolj zmanjšati ostanek odpadkov. Manj kot bo ostanka odpadkov po ločenem zbiranju, sortiranju in obdelavi, nižje bodo položnice za prevoz na izbrano deponijo. Kam naj bi jih vozili, pa ostaja odprto vprašanje. Bojan Dejak, generalni direktor direktorata za javne službe in investicije na okoljskem ministrstvu, o lokacijah deponij po letu 2015 pred mediji ni želel govoriti. Omenja pa se povezavo južne Primorske z Notranjsko ali severno Primorsko. Z možnostjo, da bi severna Primorska oziroma Center za ravnanje z odpadki Nova Gorica (odlagališče v Stari Gori) prevzemala tudi južnoprimorske odpadke, je seznanjen tudi direktor novogoriške Komunale Andrej Miška. Vendar je odločitev v rokah severnoprimorskih občin, z odločitvijo pa bodo morale pohiteti.
Za premostitev obdobja do leta 2015, ko pade zavesa in bodo morali regijski odpadki najti regijska odlagališča, pa naj bi poskrbele spremenjene uredbe ravnanja z odpadki. Te naj bi - ob bolj zaostrenem ločevanju in sortiranju odpadkov - podaljšale obratovanje obstoječih odlagališč. Dovolj prostora naj bi imeli vsaj v Sežani in v Izoli, občine in komunale pa bodo morale vlagati v tehnologije, ki bodo zmanjševale količino odloženih odpadkov.
HR, DK
