Kaj bodo ribali in kisali?
V minulih dneh je občinska komisija za oceno škode po suši na kmetijskih površinah v ilirskobistriški občini ugotavljala prizadetost posameznih kultur. Njeni izsledki so zelo zaskrbljujoči: pri nekaterih kulturah je suša pobrala kar štiri petine pridelka.
ILIRSKA BISTRICA> Komisija je razdelila občino na dve območji. Večina naselij leži v dolini reke Reke in v Brkinih, kjer je prizadetost kultur nekoliko nižja od kraških območij na Zgornji Pivki, ter v krajevnih skupnostih Novokračine, Jelšane Starod, Podgrad in Hrušica. Kljub nekaterim razlikam pa je prizadetost posameznih kmetijskih kultur zelo velika.
Manj zelja, koruze, krompirja
Med njimi je tudi za bistriško občino najbolj značilni pridelek, zelje, ki ga bodo letos kmetovalci pridelali za 70 odstotkov manj. “Zelje in ostale vrtnine pridelujejo naši kmetje na površini 45 hektarjev. Tako kot zelje so prizadete tudi druge vrtnine, ki jih bodo letos pridelali veliko manj kot prejšnja leta,” je pojasnila stanje Danijela Volk, svetovalka na ilirskobistriški kmetijsko svetovalni službi Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica.
To pomeni, da bo to jesen zelo malo zelo znanega in cenjenega kislega zelja, kmetijskega pridelka, ki je eno pomembnih tržnih proizvodov bistriških kmetov.
Močno je suša prizadela tudi druge poljščine: koruze bo manj za 80 odstotkov, krmnih rastlin do 50 odstotkov, poznega krompirja za 30 odstotkov, je ugotovila komisija.
Jesen brez češp
Nič manj ali še bolj pa so prizadeti tudi intenzivni sadovnjaki jabolk. Na 18 hektarjih nasadov v Brkinih in dolini Reke bo kar za 80 odstotkov manj jabolk kot lani. Pa še tisto, kar je ostalo, niso jabolka prve kvalitete. Tudi travniški nasadi jabolk in češpelj bodo lastnikom dali 60 odstotkov manj plodov.
“Letos je zelo slabo leto za bistriške kmete in sadjarje. Najprej je nastala škoda zaradi pozebe, zato letos v Brkinih skoraj ne bo češp. Nekatera območja Brkinov je prizadela tudi toča, na jablanah pa je najhujša škoda zaradi suše, saj so jabolka drobna. Problem pa je tudi v tem, da ne bodo diferencirala za prihodnje leto, zato se zna zgoditi, da bodo posledice letošnje suše prisotne še naprej,” je sušo na sadnem drevju ocenila Danijela Volk.
Na pašnike so morali voziti seno
Nič bolje ni suše prestalo niti travinje, saj druge košnje skoraj ni bilo. Na pašnike, kjer je zrasla le tretjina običajne letine trave, so morali kmetje voziti seno, ker trave za živali na dnevni paši ni bilo.
“Finančne škode komisija ni ocenjevala. Ko jo bodo prizadeti kmetovalci prijavljali na občinsko komisijo, bomo ugotovili denarni znesek nastale škode po suši. Naša komisija tudi ni ocenjevala vrednosti nastale škode,” je še pojasnila Volkova.
Letos na Bistriškem torej ne bo ne zelja, ne jabolk, ne češp, značilnih kultur teh krajev. Edini, ki bodo kolikor toliko pridobili kljub suši, so tisti posamezniki, ki kosijo za prodajo, saj bo šla krma to jesen v promet za med.
TOMO ŠAJN
