Kako do dišečih delovnih mest
Možnost za delovna mesta na Krasu ponuja tudi nabiranje, pridelava in predelava dišavnic, zelišč in zdravilnih rastlin. Pri tem so zelo pomembni zakonski okvirji, in prav tem posvečajo zdaj na Krasu veliko pozornosti.
AVBER> Društvo gojiteljev dišavnic na Krasu in Kmetijsko svetovalna služba Sežana, ki deluje v okviru KGZS, sta v četrtek pripravila o tem celodnevno delavnico, ki se je je udeležilo 30 slušateljev.
“Ob dosedanjih prvih korakih pri smelejšem ukvarjanju s proizvodnjo gojenih rastlin (poleg sivke so trenutno - zame - najbolj aktualne še žajbelj, rožmarin in črni bor) smo se soočili z množico pomislekov, pa tudi odobravanj,” je izkušnje z gojenjem dišavnic opisal predsednik društva dr. Milivoj Novič.
“Ne nazadnje lahko z gojenjem dišavnic ne le zaslužimo, temveč tudi ohranjamo tradicionalni videz krajine in omejujemo pretirano zaraščanje. Uspehi prvih let nas utrjujejo v prepričanju, da smo na pravi poti, ki pa bi jo radi za naprej zamejili še z zakonskimi okvirji,” je še dejal.
Pri tem jim bo na pomoč priskočila tudi Kmetijsko svetovalna služba: “Ob množici osebnih pobud, žal med njimi razen društva še ni povezave, se na Krasu s to kmetijsko dejavnostjo intenzivno strokovno seznanjamo tudi sami, tako da danes, tudi z ogledi praks v tujini, vemo veliko več, kot smo še pred nekaj leti,” je povedala vodja KSS Sežana Milena Štolfa, in napovedala, da bo sprožila postopek za uvrstitev sivke na seznam rastlin, katerih pridelava bo deležna finančnih spodbud. “Nadejamo se, da bo v kratkem nekaj posameznikov to dejavnost registriralo kot dopolnilno,” je bila glede na veliko povpraševanje po informacijah še optimistična.
Evropsko in slovensko fitosanitarno zakonodajo je razložila fitosanitarna inšpektorica Darja Štolfa,Anja Menard iz Urada za kemikalije RS pa zakonodajo, ki ureja kozmetične izdelke.
Sivka, trenutno “paradni konj” kraških pridelovalcev, je bila tema Srečka Horvata iz KSS Sežana, ki je predstavil njeno predelavo v okviru dopolnilne kmetijske dejavnosti. Vodja sežanske enote Zavoda za gozdove RS Milan Race pa je predstavil nekoč že donosno smolarjenje na Krasu.
Udeleženci so bili po naslovih in izkušnjah zelo pisani. Nekateri so po nova znanja na Kras prišli celo iz Maribora, s Primorske pa od Tolmina do Pirana. “Letos smo posadili 1800 sivk, ki nam lepo uspevajo. Iz njih želimo pridobivati tudi eterično olje in ga nadgraditi v izdelke z dodano vrednostjo, kot je na primer milo. Tudi zato nam bodo slišane informacije več kot dobrodošle,” je vtise po delavnici strnil Marjan Mohorčič iz Lokve.
BOGDAN MACAROL
