Kako je pokojni krasoslovec povezal glasbenike
Anton Hanke, ki je izmeril po njem imenovani kanal v Škocjanskih jamah in izdelal prvi podzemni zemljevid, je, čeprav že davno pokojni, povezal Divačo in svoje rojstne Bravantice.
ŠKOCJAN, DIVAČA, BRAVANTICE> 39 godbenikov Pihalnega orkestra Divača in 12 njihovih spremljevalcev, med njimi tudi divaški župan Drago Božac, se je udeležilo festivala mladinskih pihalnih orkestrov na Češkem. Divaški godbeniki imajo že dolgo tradicijo gostovanj po Evropi, letos pa je njihova glasba so prvič odmevala na Češkem.
Sicer pa to ni bilo običajno gostovanje, saj ima zanimivo ozadje, tesno prepleteno z biserom divaškega Krasa - Škocjanskimi jamami. “Zaslužen” za gostovanje je namreč že davno pokojni Anton Hanke, rojen v češkem kraju Bravantice, po katerem nosi ime Hankejev kanal v Škocjanskih jamah.
To je eden najznamenitejših delov Škocjanskih jam, kjer se podzemna struga reke Reke zoži na le nekaj metrov, kanjon pa je globok kar 80 metrov in ga 50 metrov nad gladino prečka Cerkvenikov most. In kako je Hanke s Češke prišel do tega kanjona? “Tedanja avstroogrska država ga je poslala za zakladnika v Trst, kjer je nadziral kovnico denarja. Ker pa je bil po izobrazbi rudarski inženir in ljubitelj narave, je s prijatelji raziskoval Kras, še posebej Kačno jamo in Škocjanske jame,” pojasnjuje Albin Debevec, prvi in dolgoletni direktor javnega zavoda Park Škocjanske jame, ki je prav zaradi raziskovanja Hankejevega življenja navezal stike s Češko. Tam je ugotovil, da leta 1840 rojeni Hanke sploh ni Čeh, saj je bila njegova mama Poljakinja, oče pa Nemec.
“V Škocjanskih jamah je Hanke naredil dve zelo pomembni deli: izmeril je podzemni kanal reke Reke (čeprav je uporabljal le osnovne instrumente, za osvetljevanje pa magnezij in helij, je pri dolžini 1700 metrov zgrešil le za 20 metrov) ter izdelal zemljevid podzemnih jam in ga skupaj z besedilom objavil v knjižici. Kot je doslej znano, je to prva objava izmer in načrtov neke jame na svetu,” pravi Debevec.
Žal se je ta knjižica po Hankejevi smrti (umrl je leta 1891, ko se je prehladil in zbolel za pljučnico) izgubila. A ko so Škocjanske jame kandidirale za vpis na seznam Unescove svetovne dediščine, je Debevec na kongresu v Barceloni omenil ta zemljevid in po štirih letih so mu ga poslali - iz Švice. Zdaj je knjižica varno shranjena “doma”, v parku Škocjanske jame. Na tamkajšnjem pokopališču je pokopan tudi Hanke, saj je bil med ljudmi zelo cenjen - zlasti med otroki, ki jim je za božič iz Trsta nosil cele zaboje šalov, rokavic in pomaranč.
Čeprav v Bravanticah za Hakejem ni ostalo skoraj nič, ga zelo častijo, zelo dobro poznajo tudi Škocjanke jame. Tamkajšnji mladinski pihalni orkester je predlani prvič zaigral na njegovem grobu v Škocjanu, lani je sodeloval na prireditvi ob divaškem občinskem prazniku, letos pa so divaški godbeniki vrnili obisk v sklopu godbenega festivala, na katerem so sodelovali tudi pihalni orkestri iz Italije, Poljske in Avstrije. Divačani so po povorki na osrednji prireditvi z dirigentom Borise Benčičem izvedli šest skladb, prav posebno vzdušje pa so ustvarili v sosednjem kraju Jistebnik, kjer so po klasičnih skladbah na koncu zaigrali še Golico in z njo dvignili na noge glasbenike iz Avstrije.
MUZ