Kako nastanejo “jamovidi”
Pod dokumentarno igrani film Načrti podzemlja se je kot scenarist in režiser podpisal Jadran Sterle. S kamero in Ariadno je pri nastajanju jamskih zemljevidov - “jamovidov” v rovih Postojnske jame spremljal strokovnjake Inštituta za raziskovanje krasa.
POSTOJNA >Zemljevidi so postali del našega vsakdana, mnoga potovanja se na poti do cilja dogajajo najprej s prstom po cestah in železnicah. Kaj pa je s podzemnim svetom? “Kako nastanejo jamovidi?,” se sprašuje Jadran Sterle in poišče odgovor tam, kjer o tem največ vedo - pri strokovnjakih Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne.
S kamero jih je spremljal na podzemnih poteh, ko so “portretirali” čudovite rove Postojnske jame. Skozi njihovo delo je spoznaval zgodovino jamskih risb in zemljevidov ter klasični in izredno natančen sodobni način kartiranja. Na tej znanstveni poti pa jih je ves čas spremljala antična Ariadna, ki se je s klobčičem volne podala v podzemlje, da bi našla svojega ljubega.
Ena jama na vsakih deset metrov
V filmu, ki je nastal v izobraževalnem programu TV Slovenija, dr. Andrej Mihevcz Inštituta za raziskovanje krasa s številkami predstavi bogastvo slovenskega podzemlja. Odkritih je deset tisoč jam, izmerjenih in dokumentiranih pa je 730 kilometrov rovov pod kraškim površjem. Najgloblja jama je s 1500 metri brezno Čehi 2 na Kaninu, najdaljša, 20 kilometrov dolga, je Postojnska jama.
V filmu pripovedujejo o nastanku jam in jamah, ki so jih odkrili od gradnji avtoceste med Postojno in Črnim Kalom. Kar 350 jih je, ena jama na vsakih deset metrov - za krasoslovce bogato obložena miza kraških pojavov.
Med njimi tudi novih, jam brez stropa, ko so zaradi znižanja kraškega površja stare jame pogledale na dan.
O začetkih jamskih načrtov
“Raziskovalci jam so, potem ko so se vrnili na površje, odgovarjali na dve vprašanji. Eno je bilo, kako je bilo v jami, drugo pa, kje in kam pelje jama. Odgovor na prvo vprašanje so skušali ilustrirati z raznimi risbami. Odgovor na drugo pa je bil veliko težji, treba je bilo narediti skice in meritve, začeli so risati jamske načrte,” o začetkih jamovidov v filmu pripoveduje dr. Andrej Mihevc.
Najstarejši slikovni prikaz jame je iz leta 853 pred našim štetjem, na njem pa sta upodobljena jama in izvir reke Tigris v današnjem Kurdistanu. Pri nas pa so najstarejši prikazi jam v Valvasorjevih delih - risba Podpeške jame šteje za drugi objavljeni načrt katerekoli jame na svetu. Upodobitve jam okoli Cerkniškega jezera, Rakovega Škocjana in Postojnske jame so lepo prikazane v delih Steinberga in Nagla, ki je prvi izdelal načrt vhoda v Postojnsko jamo. Naslednji načrti se pojavijo v prvi polovici 19. stoletja, po velikem odkritju Luke Čeča v Postojnski jami.
Od preprostih do vrhunskih instrumentov
Instrumenti oziroma pripomočki za merjenje jam, kompas, meter in naklomer, so bili v preteklosti preprosti in ne preveč natančni. Toda načelo, kako izdelati načrt jame, je, kljub sodobnim vrhunskim instrumentom, ostalo enako do danes. “Pred vsakim začetkom merjenja jamo dobro raziščemo in si ogledamo njene glavne lastnosti: potek rovov, kje so stopnje, ožine, siga, kapniki, voda ipd. Pri klasičnem merjenju jamo vedno merimo na poti na površje,” pojasnjuje Franjo Drole.
Ena najbolj zanesljivih sodobnih merilnih naprav je teodolit, z laserskimi žarki pa izvajajo meritve le v najpomembnejših jamah. S to metodo so izmerili Postojnsko in Škocjanske jame, Kačno jamo, Dimnice, Vilenico, Planinsko jamo, jamo pod Predjamskim gradom in še nekatere druge. Sodobna računalniška tehnologija pa omogoča tudi virtualne podobe jam, ki na prvi pogled spominja na umetniško stvaritev.
STANA ZAVADLAV
