Kako se je obnesel evropski poskusni zajček?

KRAS > Območje Krasa v Slovenija je bilo od leta 1996 do 2004 testno območje za uvajanje novega načina izdelave območnih razvojnih strategij pod okriljem Sveta Evrope. Ta mednarodna organizacija, ki deluje od leta 1949, povezuje 47 evropskih držav.

Prvič “od spodaj navzgor”

“Pilotni projekt Kras je poleg tega, da je pomembno vključil varstvo lokalne naravne in kulturne dediščine v razvojna prizadevanja, dal poudarek tudi pristopu “od spodaj navzgor”, kar pomeni, da naj bi glavno besedo imelo lokalno prebivalstvo in šele nato stroka,” je povedala Tatjana Rener. Kot slovenski vodja projekta je takrat vodila tudi regionalno pisarno v Štanjelu Agencije za regionalni razvoj, sedaj preimenovano v Službo vlade za razvoj in evropsko kohezijo.

Projekt je v osrednjem obdobju od 1998 do 2002 prvič za skupno mizo poleg domačinov posedel predstavnike Sveta Evrope in sedmih ministrstev ter občin Divača, Hrpelje-Kozina, Komen in Sežana ter občini Koper in Miren-Kostanjevica. Slednji imata sicer le manjše dele Krasa.

PPK “kopirali”v devetih državah

“Projekt je zelo hitro pokazal obilico koristi. Zato so ga takoj po zaključku označili za primer dobre prakse, Svet Evrope pa je zato podoben model nato uporabil še v devetih drugih območjih držav jugovzhodne Evrope. Ravnokar tako poteka na Cresu ter na Cipru. Da je bil pristop pred svojim časom, dokazuje tudi to, da v projektu uporabljeno večnivojsko upravljanje uvaja evropska komisija v programe EU šele z novo finančno perspektivo,” je povedala Jelka Pirkovič, takratna članica vladnega Medresorskega odbora.

Svet Evrope je inovativnost pokazal tudi desetletje po zaključku Pilotnega projekta Kras. Na teren je poslal skupino strokovnjakov, da bi ocenili, kako je PPK prispeval k spremembam na Krasu ter pri upravljanju z dediščino.

Slovenski sogovorniki, od ministrstev do občin in lokalnega prebivalstva, slednjih je bilo 16, so jim predstavili razvojne novosti, pa tudi izgubljene priložnosti in hibe območja zadnjih desetih let.

“Razvoj, zlasti trajnostni, je dolgotrajen postopek, zato nas ne zanimajo le narejeni premiki kot rezultati projekta. Zanima nas tudi, kako so se razvijali procesi in odnosi med interesnimi skupinami v zadnjem desetletju,” so ob letošnjem preverjanju naglasili evropski ocenjevalci - Francozinja Anne Pisot, Turek Hakan Demir in Hrvat Ugo Toić.

Ljudje se vračajo k zemlji

V intervjujih in na obiskih, pri katerih je kot izpraševalka sodelovala tudi Pirkovičeva, so jim sogovorniki predstavili svoje razmišljanje o spremembah. “Kot smo ugotovili v projektu in je še vedno aktualno, ima območje Krasa v evropskem merilu izjeme kulturne in naravne danosti, ki pa naj bi se ohranjale v dialogu z domačini, kar je pogoj za trajnostni razvoj. Ker sega Kras tudi v Italijo, je bil v naslednjih letih storjen pomemben korak k enotni obravnavi območja in narave s projektom Kraški okraj 1 in 2 ter ravno zaključenim projektom Kras - Carso, ki obeta, da se bo nadgradil z Geoparkom Kras,” je povedala Mirjam Gorkič, vodja novogoriške enote Zavoda za varstvo narave.

Razvojne premike beležijo tudi kmetovalci. “Ponudba kmetijskih izdelkov, med njimi jih je kar nekaj zaščitenih na ravni EU, je na Krasu čedalje boljša. Dobro je tudi to, da se ljudje spet vračajo k zemlji, kar prispeva tako k ohranjanju kulturne krajine ter daje možnost dodatnega zaslužka, neredko doma, kot ga prakticirajo na čedalje bolj specializiranih kmečkih turizmih,” je izpostavil enolog Friderik Vodopivec. Kot tehnični vodja čezmejnega projekta Agrotur, ki ima cilj izboljšati kakovost in prepoznavnost terana in pršuta, je PPK omenil kot idejno osnovo, iz katere je nastal marsikateri projekt, financiran tako iz državnih kot tudi evropskih virov.

Štanjel je pridobil

Domačini Štanjela posledice PPK obravnavajo večplastno. “Nam osebno je dal možnost, da smo prišli do idejnih načrtov za nastanitveni objekt, ki ga sami verjetno ne bi začeli. Čeprav pozno, je sedaj naselje opremljeno tudi z vodovodom in kanalizacijo, kar smo že takrat navedli kot razvojni problem. Po drugi strani pa je zdaj otežena komunikacija s službami ministrstev, ki je bila vzpostavljena na osebni ravni, a je z razpustitvijo struktur projekta ni več,” sta povedala Marija in Jožef Švagelj.

Čeprav sam ni sodeloval v aktivnostih PPK, pa ga delavec štanjelskega TIC-a Rok Tomažinčič ocenjuje z mešanimi občutki: “Tako kot je dejstvo, da turizem na Krasu beleži spremembe, vse več je kvalitetnih, nemalokdaj butičnih ponudnikov storitev, pa opažam tudi nazadovanje. Donedavno je bilo več skupne promocije, sedaj pa se občine spet bolj zapirajo vase, kar pa je slabo. Turizem mora namreč postati način življenja, ne le vir zaslužka, pri tem pa mora Kras nastopiti kot celota, kar so tudi pričakovanja turista.”

Skupina Sveta Evrope bo svoje ugotovitve o učinkih PPk pripravila predvidoma do konca leta in jih predstavila tudi na Krasu.

BOGDAN MACAROL

Misijo Sveta Evrope so sestavljali (z leve) Jelka Pirkovič, Hakan Demir, Anne Pisot in Ugo Toić Bogdan Macarol

Ob prelomu tisočletja je Pilotni projekt Kras kot eno večjih razvojnih težav v Štanjelu izpostavil pomanjkljivo vodoskrbo in kanalizacijo. V zadnjih mesecih je ta problem rešen.Bogdan Macarol