Kako se pretakajo vode v pivškem podzemlju?
Krajinski park Pivška presihajoča jezera je v sodelovanju z Inštitutom za raziskovanje krasa ZRC SAZU ob svetovnem dnevu voda organiziral predavanje Kako se pretakajo vode v pivškem podzemlju? raziskovalca dr. Cyrila Mayauda.
PIVKA > Iz vodnega vira Malni se oskrbuje 21.000 prebivalcev pivške in postojnske občine. Njegovo kakovost ogrožajo različne dejavnosti, kot so kmetijstvo, prometnice, neprečiščene komunalne odplake, vojaška dejavnost … Razumevanje delovanja celotnega hidrološkega sistema je zato izjemnega pomena tako z vidika oskrbe z vodo kot z vidika varovanja in razumevanja kraške naravne dediščine. Raziskovalec z Inštituta dr. Cyril Mayaud je predstavil dosedanje rezultate raziskave, ki jo financirata občini Pivka in Postojna prek Javnega podjetja Kovod, glavni financer pa je Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
Raziskovalci Inštituta skušajo s hidrogeološkimi raziskavami v Zgornji Pivški kotlini izboljšati poznavanje kraškega vodonosnika, ki napaja reko Pivko, in njegove povezave z vodonosnikom Javorniki. Namestili so mrežo avtomatskih postaj, ki beležijo nivo vode, električno prevodnost in temperaturo vode. Poglobljeno razumevanje dogajanja bo omogočilo boljšo oceno ogroženosti in možnosti zaščite vodnega vira Malni.
Rezervni vodni vir v eni od jam?
Pri delu so se raziskovalci osredotočili na dve območji.
Prvo je Skrivnostno jezero v Planinski jami, kamor se stekajo vode iz Cerkniškega polja, Rakovega Škocjana in Javornikov ter od tam odtekajo v izvire v Malnih in v Planinsko jamo. Dosedanje meritve so pokazale izjemno zanimivo dinamiko stekanja in raztekanja vode.
Mrežo samodejnih merilnikov so vzpostavili tudi v vodnih jamah in vrtinah na robu Pivške doline ter v nekaterih Pivških jezerih. Preučujejo stik regionalnega vodonosnika Javornikov s Pivško dolino, umeščenost izbranih jam v regionalni tok ter možnost vzpostavitve rezervnega vodnega vira v eni od jam. V prvih dveh letih so opravili večino terenskega dela, v zadnjem letu projekta pa izvajajo analizo in interpretacijo meritev, pojasnjujejo v Inštitutu.
Upokojena slovenska raziskovalka dr. Janja Kogovšek je pohvalila delo svojih kolegov, da so raziskovali na širokem območju na številnih točkah, da lahko sočasno primerjajo, kako vplivajo padavine na različne izvire, obenem pa je opozorila na vpliv podnebnih sprememb ter drugih znanih dejavnikov, ki lahko vplivajo na kakovost vodnega vira Malni.
Kot je poudarila, bi morali na ozemlju celotne države preveriti vire pitne vode in ta območja zaščititi ne le za nas in naše otroke, ampak tudi za prihodnje rodove, tista, ki so že degradirana, pa nameniti dejavnosti, pri katerih prihaja do onesnaževanja.
