Kako smo obranili Slovenijo in Primorsko

PIVKA > Monografijo o vojaškem vidiku obrambe suverenosti Slovenije iz knjižne zbirke Slovenska vojaška zgodovina dopolnjujejo dokumenti, pričevanja, znanstvena in spominska literatura o dogodkih v letih 1990 in 1991, ki so jih smiselno povezali in ovrednotili zgodovinarji iz Vojaškega muzeja Slovenske vojske.

V večletnem delu je 12 avtorjev opisalo premike Teritorialne obrambe (TO), razdeljene na različne pokrajinske štabe, med katerimi sta tudi dva primorska, ki sta se jima posvetila Blaž Torkar (za Severnoprimorsko pokrajino) in Rok Filipčič (za Južnoprimorsko pokrajino). Slednji je o takratnem vojaškem dogajanju poročal tudi na srédini predstavitvi novega zbornika, o katerem sta govorila urednik, polkovnik Tomaž Kladnik, ter upokojeni polkovnik in nekdanji v. d. načelnika štaba Južnoprimorske TO Leopold Čuček.

Kot je povedal Kladnik, so pri raziskovanju izhajali iz teze, da je bila ustanovitev TO leta 1968 in njen nadaljnji razvoj do leta 1990 tisti temeljni kamen, na katerem se je gradilo oblikovanje oboroženih sil. “S predanostjo ideji samostojne države, ki so jo na referendumu z veliko večino potrdili državljani ter z odločnostjo slovenskega političnega vodstva in svojih pripadnikov je ob pripravah in zmagi v obrambni vojni za Slovenijo prerasla v sodobno oboroženo silo,” pravi.

Poglavja v knjigi pa pozornost namenijo tudi civilni obrambi kot posebnemu fenomenu, neke vrste logistiki in podpori oboroženih sil. “Enote TO je oskrbovala s hrano, prevozi, oviranjem, varovanjem, kar za sodobne oborožene sile ni tipično,” meni urednik knjige, ki ima na zadnjih straneh popisano tudi zgodbo o nasprotniku, ki prikazuje njegovo sestavo v Sloveniji, njegovo moč in vzroke za poraz.

Sicer pa je to monografija o slovenskih vojakih, o slovenski vojski, v katerih so sistematično obdelana tudi koščki tiste vojaške zgodovine, ki jih po Kladnikovih besedah Slovenci nismo dovolj dobro poznali ali pa jih nismo želeli poznati. “Ko se zgodovinarji lotevamo sodobne vojaške zgodovine oziroma zgodovine, katere akterji so še živi, naletimo na dva kontradiktorna momenta. Eden je ta, da lahko iz prve roke dobimo pristne podatke, izkušnje ali pričevanja, čeprav tu hitro naletimo na osebno noto. Od nas zgodovinarjev se zato pričakuje, da naredimo sintezo vsega doslej napisanega in novih dejstev, pri čemer lahko slika posameznika zbledi, zato smo pri tem podvrženi neposredni kritiki. Ta odziv je po eni strani dobrodošel, ker nas korigira, po drugi strani pa smo marsikdaj podvrženi tudi vplivom vplivnih, odločujočih ali pa bolj prodornih akterjev zgodovine,” je dodal Kladnik.

Čuček pa je izpostavil vprašanje zakaj primorski 'Dan prej' še vedno ni priznan. Prve vojaške operacije JLA so se namreč začele 26. junija 1991 prav z odhodom tankov iz pivške vojašnice in skoraj sočasno tudi iz bistriške, kar so primorski pripadniki obrambnih sil in domačini skušali ustaviti brez orožja, saj povelja za bojno delovanje niso imeli. “28. junija, ko na Notranjskem ni bilo nikogar več, pa so zahtevali vojne akcije,” je nesmiselnost ukazov iz republiškega štaba komentiral Čuček.

LORI FERKO