Kako ublažiti smrad?

PIVKA> Investitor iz Biroja Petkovski kljub obetavni napovedi, da projekt o izgradnji doma starejših občanov na travniškem pobočju med železniško progo in zdravstvenim domom predstavi v sejni dvorani občinskega sveta ter s tem ugodi ušesom širše javnosti in zanimanju občanov, tega koraka ni storil. Pristopil pa je do članov pivških občinskih odborov, med njimi odbora za družbene dejavnosti, komunalne dejavnosti in urejanje prostora ter statutarno pravne komisije in jih prepričal, da načrtovano prostorsko ureditev za institucionalno varstvo starejših v drugi obravnavi vrne v občinski podrobni prostorskih načrt (OPPN) za središče Pivke.

Dali prosto pot

Kot je poudaril svetnik Jadran Brožič (Lista neodvisnih kandidatov), občina ob projektu morebitne izgradnje doma in varovanih stanovanj ne bo utrpela nobenih finančnih stroškov, saj jih bo moral iz svojega žepa pokriti izključno investitor. Slednji je podobno kot že pred časom za PN zavrnil pomisleke glede ropota sosednje železnice, ki naj bi ga zadušile zelene površine, sodobna gradnja s prezračevanjem in klimo ter protihrupna ograja. Nemara pa je občinski svet k vrnitvi odpisanega doma premamil tudi napovedani milijon evrov, ki bi ga občina lahko dobila iz naslova komunalnega prispevka in prodaje zemljišč.

“Poleg tega nam v rokah še vedno ostaja vzvod, da - v kolikor se zadeva ne realizira - ponovno spremenimo OPPN in s tem namembnost zemljišča,” je poudaril Robert Smrdelj, župan občine Pivka, kjer so se enkrat že opekli z neuspelo gradnjo upokojenskega doma na Bedinku.

Do pikice natančni

Pivški svetniki pa niso previdni le pri domu za upokojence, ampak tudi pri bioplinarnah. Občinska uprava je namreč po tem, ko so svetniki na junijski seji z obvezno razlago občinskega prostorskega načrta (OPN) prižgali rdečo luč za bioplinarne v občini, dokument dopolnila s posebnim pogojem, ki za lastno uporabo dopušča manjše bioplinarne, po velikosti primerne za kmetije ali farme.

Vendar po besedah Danice Štrukelj Stanonik (SDS) pretiranega navdušenja nad to potezo med prebivalci Košanske doline, tudi združenih v civilno iniciativo, ki se otepa bioplinarn (v neverški industrijski coni), ni bilo. Župan Smrdelj je sicer menil, da bi bioplinske proizvodne naprave v bližini živinorejskih kmetij uredile ravnanje z gnojnimi odpadki, ki jih morajo zdaj posamezni kmetje skupaj s smradom kopičiti najmanj pol leta, preden jih lahko raznesejo po njivah.

Stojan Sušelj (SDS) pa je izrazil svoj pomislek nad uporabo mini naprav, saj je med njimi in tistimi večjimi razlika le v količini in obsegu, ki pa ga je težko nadzirati. ”Med obema je zgolj fiktivna meja. V tej situaciji, ko so zgodbe o bioplinarnah negativne in ko ni zagotovljenih služb, ki bi to kontrolirale, takšne razprave na ljudi slabo vplivajo, zato menim, da je dopolnilo k tej obvezni razlagi nesprejemljivo,” je še pojasnil Sušelj. Irena Sušelj Šajn (SLS) pa je razmišljala drugače: ”Zame pa je bolj sprejemljivo, da si kmet z dvema ali trema kurnikoma, ki zdaj nekontrolirano raztresa gnoj po poljih, zgradi lastno bioplinarno in predala odpadke.”

Razpravo, ki je nihala med argumenti za in proti, je nato pretrgal svetnik Aleša Cantaruttija(LNK), ki je predlagal, da obravnavo točke prestavijo na eno izmed prihodnjih občinskih sej, ko bodo v občinskih službah podrobneje dopolnili predlog o tem, kakšna mini bioplinarna je dovoljena v pivški občini, da ne bi kdaj prerasla v veliko onesnaževalko okolja.

LORI FERKO