Kako varovati udornice in melišča, ki so v zasebni lasti

MATAVUN > Gre za parcele v zasebni lasti, ki so na naravovarstveno pomembnih območjih znotraj zavarovanega območja parka, Med njimi so območja udorne doline Lisična, melišča in skalne stene udornice Sokolak, soteska Reke od Škocjana do pritoka Sušice ter še nekaj drugih območij. Toda med člani sveta zavoda so mnenja o tem, ali je odkup teh parcel res edina in najboljša rešitev za to, da bi na teh območjih zagotovili ustrezno varstvo narave, deljena.

Dosedanjim članom strokovnega sveta PŠJ je potekel petletni mandat, zato je svet PŠJ potrdil novi strokovni svet. Res nov je v njem sicer samo en član - Andrej Sovinc, ki je zamenjal Marijo Zupančič Vičar. Poleg njega so v novem strokovnem svetu še “stari” člani - Franci Gabrovšek, Marko Simić, Helena Štih in Tomaž Zorman. Kmalu pa se jim bosta pridružila še dva nova člana. Tako namreč predvideva nov statut parka, ki ga je že sprejela vlada, potrdil pa tudi svet zavoda na petkovi seji. Tako bosta v strokovnem svetu po novem še predstavnici Zavoda za varstvo narave Martina Stupar in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Eda Belingar. Božidar Krivokapič, predstavnik prebivalcev parka v svetu, pa je izpostavil njihovo željo, da bi imeli člana v strokovnem svetu tudi domačini. Toda svet o tem še ni sprejel zadnje odločitve.

Odkup parcel ni edini način

“Večina domačinov, lastnikov parcel v zavarovanem območju parka, se ne strinja z odkupom. Pravijo, da že sedaj odgovorni iz parka ne urejajo dobro naravovarstveno pomembnih površin, zato se sprašujejo, kako bi jih šele potem, ko bi jih imeli še več,” je na petkovi seji sveta Parka Škocjanske jame (PŠJ) opozoril Božo Krivokapič, predstavnik prebivalcev parka v svetu tega javnega zavoda.

In dodal: “Moje mnenje je, naj lastniki teh parcel ostanejo domačini, odgovorni iz parka pa naj jih spodbujajo k rednemu vzdrževanju. In naj jim omogočijo pogoje, da bo temu tako. Marsikatera parcela je, denimo, precej nedostopna; če bi park poskrbel za ustreznejše dostopne poti, bi bilo vzdrževanje vsekakor lažje.”

Življenje v parku je podrejeno naravi

Sodelavec parka Borut Peric pa je poudaril, da ne gre zgolj za parcele, kjer so gozdovi, pašniki in podobno, ampak tudi za stene, udornice in melišča, zato je treba biti v takih primerih še bolj pozoren na izvajanje varstvenega režima. Ta predvideva zagotavljanje mirnih con za zavarovane živalske vrste, izolacijo sred-njenapetostnih daljnovodov, preprečevanje zaraščanja, ohranjanje mejic, prenehanje z gnojenjem in dosejevanjem travnikov.

Vršilec dolžnosti direktorja parka Stojan Ščuka pa je opozoril, da je sodelavec biolog Samo Šturm pripravil predlog zagotavljanja varovanja in ohranjanja narave v parku Škocjanske jame z ukrepom odkupa parcel. “To je zelo dobro gradivo, s katerim si bomo lahko pomagali pri določanju prioritet odkupa parcel glede na to, katero je treba bolj varovati. Ta dokument je zelo dobra osnova za nadaljnje gospodarjenje z zemljišči v parku,” je prepričan Ščuka.

Letos za odkup le 20.000 evrov

Na predlog predsednice sveta parka Marjutke Hafner bo o predlogu razpravljal tudi strokovni svet, uprava pa bo Šturmov predlog dopolnila skupaj z domačini. Pri tem bo preverila različne možnosti zagotavljanja varovanja narave, “poleg odkupa še na način, da z njimi lahko upravljajo lastniki, vendar na osnovi pogodbenega varstva”, je dejala Hafnerjeva.

Uprava parka bo poskrbela za nadaljnje korake. Ne glede na srednjeročne načrte in nujnost izvajanja varstva narave pa park prav veliko parcel ne bo mogel odkupiti. V letnem načrtu ima namreč za odkup parcel predvidenih le 20.000 evrov.

LEA KALC FURLANIČ