Kako za vsako drevo iztržiti več
V Notranjsko-kraški regiji bi lahko več pozornosti namenili novemu akcijskemu načrtu za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji, ki bi na ta način kot strateško panogo dobila lesno predelovalno industrijo.
POSTOJNA> Med obiskom vlade v regiji prejšnji teden se je minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič ustavil tudi v Srednji lesarski in gozdarski šoli (SLGŠ) v Postojni. To so lani šolo energetsko sanirali in jo naredili bolj varčno s pomočjo sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Vlaganja v opremo za izrabo gozdov
“Ljudje ne dobijo dovolj izplena iz gozda; ne izrabimo vseh delov drevesa kvalitetno; na trgu je kup deviacij; po drugi strani ni kvalitetne ponudbe tistih, ki opravljajo storitve za lastnike gozdov.”
Na SGLŠ pa so se lotili tudi opremljanja kmetijskih gospodarstev z gozdarsko opremo, za kar izvajajo tečaje varnega dela v gozdu. ”Lahko rečemo, da se je kar lepo število slovenskih kmetij opremilo s to gozdarsko mehanizacijo,” je o prvih učinkih akcijskega načrta za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige dejal minister.
Načrt Les je lep so na vladi sprejeli lani poleti, z njim pa želijo omogočiti boljše gospodarjenje, večji posek v slovenskih gozdovih, izboljšati lesnopredelovalno industrijo, jo postaviti nazaj na noge in uporabiti tiste dele drevesa, ki niso primerni za predelavo, za energetske namene.
Država že dobiva iz gozdov več
Glede gospodarjenje z državnimi gozdovi je napovedal, da želijo odpraviti dvome o pravilni odmeri koncesijske dajatve, ki je v letu 2009 znašala 7,5 milijonov evrov, v letu 2010 se je povečala na 10 milijonov in lani na skoraj 14 milijonov evrov.
“Za enake količine lesa smo na ta način tudi tu naredili napredek. Še pomembneje pri tem je, da vzpostavljamo v verigi stik med tistimi, ki kupujejo les v Sloveniji za svojo predelavo. Približno 70 odstotkov tega lesa tudi slovenska gozdna gospodarstva prodajajo našim predelovalcem in tudi tu skrbno bdimo nad tem, da so ta razmerja pravična,” je še izpostavil vladni predstavnik in ob tem poudaril, da so za področje lesnopredelovalne industrije iz programa razvoja podeželja 18 milijonov evrov namenili za dopolnilne dejavnosti na kmetijah ter za mala in mikro podjetja.
Strateški svet pa namerava skozi zakon o gozdovih in sodelovanje vseh udeležencev v lesno predelovalni verigi vzpostaviti sistem po vzoru avstrijskega Proholza in zbirati sistemska sredstva za promocijo in izboljšanje pogojev za delo v tej panogi.
Vzpostavili bodo tri lesne centre
Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje za marec pripravljajo še razpis za prerazporeditev neizkoriščenih sredstev iz ukrepov programa razvoja podeželja za podporo treh lesnih centrov, kjer bi bilo mogoče lesno maso zbrati, kvalitetne dele organizirano ponuditi na trg, predvsem pa strateško usposobiti zadostno število lastnikov gozdov, da bodo opremljeni z znanjem, tehniko in bodo lahko opravljali storitve pri malih lastnikih gozdov. ”Kajti v Sloveniji je največji problem, da imamo 400.000 lastnikov gozdov in je praktično cela vrsta teh gozdov neizkoriščenih,” meni minister Bogovič.
Razlogov, da so gozdovi neizkoriščeni, je več, in soočiti se bo treba z vsakim posebej, je prepričan minister, ko našteva glavne slabosti, ki jih bo treba odpraviti: “Ljudje ne dobijo dovolj izplena iz tega gozda; ne izrabimo vseh delov drevesa kvalitetno; na trgu je kup deviacij; poleg tega po drugi strani ni kvalitetne ponudbe tistih, ki to storitev opravljajo za lastnike gozdov.”
Ministrstvo bo spremenilo tudi dve uredbi, s katerimi bo posodobilo slovensko zakonodajo tako, da bo primerljiva z avstrijsko.
LORI FERKO