Kam po Hansa in Giovannija s kufrom denarja?

Srednja Primorska
, posodobljeno:

“Vsi malo pomeditiramo, izrazimo zaskrbljenost in življenje v občini gre naprej.” Tako je Ivan Vodopivec (Lista Miroslava Kluna) ocenil razpravo o razvoju in proračunu za leto 2012 na zadnji seji občinskega sveta v Sežani.

Nesojena igralnica Luna je zagotovo eden večjih zgrešenih   projektov na Krasu
Nesojena igralnica Luna je zagotovo eden večjih zgrešenih projektov na KrasuMarica Uršič Zupan

SEŽANA > Na obzorju ni velikih naložb, zato bo treba pritegniti tuje vlagatelje, je opozoril Iztok Bandelj (LDS) in predlagal, naj občina pripravi načrt promocije svojega prostora za investitorje: “Bo treba delat na afirmaciji in propagandi našega prostora.”

Robert Rogič (Lista za Kras in Brkine) je, kot je dejal, že peto leto ponovil isti predlog: naj občina postane generator razvoja. Pripravljena naj ima komunalno opremljena zemljišča, ki naj jih “dosti bolj ugodno daje gospodarstvu.” Nekatere občine, kot Koper in Ajdovščina, celo v času krize gradijo nove obrtne cone in jih napolnijo: “Kako je Ajdovščina lahko ponudila zemljišča za desetino sežanske cene zemljišča?”

Bi bilo bolje, če bi se štirih kraško - brkinske občine združile v eno skupno? Božo Marinac (ZZP) upa, da se bo z novo vlado zmanjšalo število občin: ”Da bo občina Sežana spet taka, kot je bila pred 15, desetimi leti.”

Sergij Daolio (SDS) je predlagal, da bi morala občina zemljišča praktično “brezplačno” ponuditi gospodarstvu (na primer stopiti v njihove projekte kot soinvestitorka ali partnerka). “Mogoče je to ena zadnjih možnosti, potem bomo dajali denar, da bi kdo prišel sem,” je dejal.

V Italijo po vlagatelje?

Božo Marinac (ZZP) je opozoril, da bi morali bolj konkretizirati, katere gospodarske dejavnosti so dobrodošle: “Ali bomo še vedno podpirali casinojevstvo?” Na Terminalu je “eno veliko skrpucalo, en Dachau. Mislim, da nas bo še glava bolela za vse to, kar smo naredili na področju igralništva.”

Župan Davorin Terčon je svetnike opozoril, naj najprej ugotovijo, kakšne pristojnosti občina sploh ima na področju gospodarstva - praktično nične. ”Zemljišč je več kot dovolj,” je zagotovil, vendar jih občina ne more “šenkavat”. Gospodarsko stanje v občini ni dobro: “Vendar je boljše kot v primerljivih občinah, ki ste jih navajali,” je menil.

Vodopivec je bil nato konkretnejši: Pritisniti je treba na ministrstvo za okolje in prostor, da bo prej sprejet občinski prostorski načrt, razčistiti je treba dilemo, ali je cela občina v Naturi 2000. Naprej je razvil Bandljev predlog o promociji občine med vlagatelji, s predlogom županu: “Ena ekipa okrog tebe bi morala pripraviti zgibanko, kako je Sežana atraktivna /..../ in to tržiti tudi po Italiji.”

Daolio se s tem ni strinjal, saj da so bile zgibanke uspešne pred 25 leti, danes pa ima večjo moč splet. A ga je Vodopivec “popravil”, češ da investitorji danes “niso mladinci”, ampak ljudje “od 60 let naprej”.

Sedaj je treba drugače

Rogič je obudil spomin na čas, ko so “Hansa ali Giovannija” pripeljali v županovo pisarno, se dogovorili in zemljišča prodali: “Ali so se prodala špekulantu ali končnemu investitorju ali nekomu, ki je potem res nekaj tam zgradil, to ni bila več naša naloga, ker zakonski okviri so izpolnjeni, imeli smo poln proračun.”

V gospodarski krizi se ne da več čakati na investitorja s “kufrom denarja”, uporabiti bo treba druge vzvode, predlaga: ustanovitev konzorcija (vanj lahko občina vstopi aktivno), gospodarskega interesnega združenja ali obrtne zadruge. Možnost je tudi “uporaba” stavbnega zemljišča, brez nakupa. Treba se je bolj potruditi, predlaga Rogič, v preteklosti občina tega ni naredila, čeprav so znaki napovedovali krizo: “Nekateri smo opozarjali, ampak smo se zapletali v brezpredmetne razprave o Naturi. Bistvene stvari so pa ostajale nedorečene in nihče ni bil sposoben zagnati kolesja.”

Ciganka gleda v kroglo...

Sežanski občinski svet je sprejel rebalans letošnjega proračuna, ki prinaša štiri milijone evrov manj prihodkov od načrtovanih. Torej le 17,3 milijona evrov prihodkov, predvsem na račun slabše prodaje nepremičnin in zamika projektov, ki se napajajo z evropskim denarjem. Svetniki so dvignili roke tudi za spremembe proračuna za 2012, ki - tako župan Davorin Terčon, ohranja le projekte, ki so se začeli letos in se nadaljujejo v prihodnjem letu. To pomeni, da je močno znižan in realno zastavljen, trdi župan. Imel bo 17,5 milijona evrov prihodkov in 17,8 milijona evrov odhodkov. A svetnik Edi Fabjan (Lista za Kras in Brkine) je imel pomisleke: “Ciganka ima kroglo in ugiba, kaj bo v naslednjem letu, tako je tudi ta proračun pripravljen. Strokovne službe težko stojijo za tem, kar so pripravile, pričakovana razlika za prihodnje leto ni plus minus deset odstotkov, ampak trideset ali celo do petdeset odstotkov. Verjetno noben ne ve, kaj bo naslednje leto.”

TINA ČIČ