Kamen je zabaven
Kamen je zabaven - tako so organizatorji poimenovali včerajšnji celodnevni dogodek v sežanskem parku, na katerem so predstavili dejavnosti, povezane s kamnom. Dopoldne se je v parku trlo šolarjev, popoldne pa zvedavih krajanov. Dogodek je v okviru čezmejnega projekta Kamen - most pripravilo Visokošolsko središče.
SEŽANA > “Sežana, prestolnica kamna! To je slogan, ki sem ga predlagal odgovornim v občinski upravi in drugih javnih ustanovah, ko smo javnosti predstavili naš projekt Kamen - most. Želel sem opozoriti, da moramo podobo mesta vse bolj graditi na kamnu, ki je kraška tradicija. Take delavnice so le del te 'gradnje',” poudarja direktor Visokošolskega središča Peter Medica.
In dodaja, da v njihovem središču še intenzivno iščejo možnosti konkuriranja na razpisih, ki bi jim omogočili izpeljavo projektov, kot je ta. Marsikateri Sežančan pa je včeraj komentiral, da se odgovorni vendarle počasi zavedajo, da so kamen in z njim povezane dejavnosti izjemnega pomena za prepoznavnost Sežane in Krasa. Zato se Medica, ki je direktor skoraj dve leti, zavzema za vzpostavitev v Sežani že dolgo načrtovanega centra za kamen, kjer bi svoj prostor našli študenti kamnoseštva, zunanji obiskovalci ter ne nazadnje diplomanti, ki bi tam začeli sodelovati z gospodarstvom, ustvarjati svojo vejo obrti oblikovanja kamna. A preden bo v Sežani zaživel ta tako pomemben center kamna, si odgovorni na Visokošolskem središču prizadevajo za druge dejavnosti, povezane s kamnom.
Včerajšnje delavnice so, denimo, ena od aktivnosti čezmejnega projekta Kamen - most, pri katerem poleg Visokošolskega središča sodelujejo še Mali Lošinj, zavod Ad Pirum, nacionalni park Brioni in portoroška fakulteta Turistica. “Želeli smo predstaviti in združiti dejavnosti, ki so na Krasu povezane s kamnom. Sodeluje 30 demonstratorjev,” je včeraj povedala vodja dneva Tjaša Kranjec.
“Obiskovalci so se lahko preizkusili v klesanju ornamentov, profilov in črk v kamen, v oblikovanju kamnitih izdelkov z žago, v gradnji kraškega suhega zidu, v izdelovanju makete poljskega utrjevanja na vojni fronti, izdelovanju orodja za ročno obdelovanje kamna, v prepoznavanju vrst kraškega kamna in še v čem,” je poudarila Kranjčeva.
Mentor gradnje kraškega suhega zidu Boris Čok iz Lokve pa ni mogel mimo opozorila, da so takšne delavnice sicer za otroke zelo dobrodošle in vzpodbudne, vendar pa bi bilo po njegovem mnenju bolj primerno, če bi jih organizirali na gmajni. “Seveda tam ne bi bile primerne za vse, zgolj za tiste najbolj zainteresirane, vendar je po mojem mnenju najbolje takšna tradicionalna znanja otrokom prenašati na izvornem mestu,” je prepričan Čok.
Po njegovih izkušnjah, ki jih ima po številnih delavnicah obnove in gradnje suhega zidu in pastirskih hišk, tudi na prostem, otroke takšne stvari zelo zanimajo. “Zato pavšalna ocena, češ da otroci najraje sedijo pri računalniku, ne velja. Delo s kamnom jih po mojih izkušnjah zelo navdušuje. Ob tem si gradijo domišljijo, kreativnost, iznajdljivost, prepoznavnost in spoštovanje dediščine naših prednikov,” poudarja Čok.
Damjan Štolfa, profesor na višji strokovni šoli v Sežani, pri predmetu oblikovanje kamna, pa je povedal, da se število njegovih študentov iz leta v leto povečuje, kar ga izredno veseli, zato tudi verjame, da se bodo poklici obdelovalcev kamna ponovno uveljavili. Meni še: “Otroke v ljubezni do kamna vzgajamo na dolgi rok. Kaj veš, če ne bo kdo od teh šolarjev tu danes, jutri moj študent?” Pravzaprav so oni vzrok, da poučujem na tej šoli.”
LEA KALC FURLANIČ
