Kamnolom bi lahko delal, a stroji stojijo

SEŽANA > Ko je bil kamnolom Mali Medvejk kot lastnina Kraškega zidarja v stečaju prvič na javni dražbi, je znašala izklicna cena 4,9 milijona evrov, pa stečajna upraviteljica Simona Goriup zanj ni našla kupca. Čemu torej zdaj še višja izklicna cena? “Prva dražba je šla na zviševanje, zdaj gremo na zniževanje izklicne cene,” je za naš časnik pojasnila Goriupova.

Kupuje mačka v žaklju

Na vprašanje, zakaj bi nekdo sploh kupil kamnolom, ki je dejansko le zemljišče, saj zaloge kamna brez rudarske pravice ne sme izkopavati, pa stečajna upraviteljica odgovarja: “Kupec kamnoloma lahko v nadaljevanju zaprosi državo za rudarsko pravico oziroma koncesijo.” Toda ob dražbi kupcu nihče ne more jamčiti, da bo rudarsko pravico res dobil, saj je to odvisno od države oziroma ministrstva za infrastrukturo in prostor. Goriupova je kljub temu optimistična: “Računam, da koncesije ne more dobiti nekdo, ki ni lastnik kamnoloma,” pravi.

“Če se bo država znala odločiti, kako in kaj s koncesijami, ne bo težav,” še dodaja stečajna upraviteljica Kraškega zidarja.

Po vsej Sloveniji je letos sklenjenih 226 koncesijskih pogodb.

Toda ravnanje države oziroma ministrstva za infrastrukturo in prostor je prav pri podeljevanju in odvzemanju rudarske pravice za kamnolome zadnja leta dokaj nenavadno. Pred novogoriškim upravnim sodiščem teče celo sodni spor, ker naj bi si ministrstvo napačno tolmačilo zakonodajo in prehitro odvzela rudarsko pravico prav za izkop v kamnolomih podjetij v stečaju, četudi bi njihovi zdravi deli ali odvisne družbe lahko kopale kamen še naprej.

Počasna država

Vzorčni primer te nejasnosti je prav kamnolom Mali Medvejk pri Sežani. Tam je družba PGM, katere lastnik je bil tudi Kraški zidar, zaprosila za prenos rudarske pravice s Kraškega zidarja nanjo že v času, ko je bil Kraški zidar v prisilni poravnavi. A je ministrstvo vleklo postopek tako dolgo, da se je Kraški zidar znašel v stečaju in postopek prenosa rudarske pravice se je moral začeti po drugem postopku. Nato se je zgodba s počasnostjo ponovila. In ministrstvo je potem ugotovilo, da je “rudarska pravica ugasnila”.

A na ministrstvu na naše vprašanje, zakaj se postopki tako vlečejo in zakaj so zavrnili vlogo družbe PGM za prenos rudarske pravice, odgovarjajo: “MZIP podjetju PGM d.o.o. vloge za prenos rudarske pravice ni zavrnil. Ministrstvo je vlogo za prenos rudarske pravice obravnavalo in ugotovilo, da je bil nad SGP Kraški zidar d. d. začet stečajni postopek. Nadalje je bilo ugotovljeno, da noben prevzemnik od imetnika rudarske pravice za izkoriščanje (dolžnika) ni prevzel nepremičnine oziroma stvarne pravice na nepremičninah znotraj pridobivalnega prostora, ki bi mu omogočale nadaljnje izvajanje rudarske pravice za izkoriščanje, v roku in na način, kot to določa zakon, ki ureja rudarstvo.”

Enoletni rok - a od kdaj?

In v tej birokratski zmedi so stroji v kamnolomu morali utihniti: “Ker je rudarska pravica ugasnila po zakonu, vložnik - PGM d.o.o. - ni mogel uveljavljati pravne koristi, zato je ministrstvo zahtevo stranke s sklepom zavrglo,” so “nezavrnitev” vloge pojasnili na ministrstvu.

To, kar je utišalo stroje v več slovenskih kamnolomih, je enoletni rok, v katerem rudarska pravica ugasne. In prav ta enoletni rok čaka na odločbo upravnega sodišča. Na ministrstvu glede tega ne prav jasno odgovarjajo: “Rudarska pravica ugasne, če je nad nosilcem rudarske pravice opravljen stečaj, nobena oseba pa v enem letu po pravnomočnosti stečaja ni prevzela nepremičnin oziroma stvarnih pravic na nepremičninah znotraj pridobivalnega prostora z namenom izkoriščanja.”

Toda začne enoletni rok teči po začetku ali po pravnomočno končanem stečajnem postopku? Ministrstvo trdi prvo, PGM in nekateri stečajni upravitelji drugo. Če bo upravno sodišče odločilo v prid PGM, se lahko zgodi, da bo koncesijo dobil PGM, kamnolom pa na dražbi drugega lastnika.

Da je bilo glede enoletnega roka precej nejasnosti, kaže tudi to, da je enoletni rok zamudilo več stečajnih upraviteljev. Zato so v mnogih kamnolomih stroji utihnili, delavci izgubili službe. A država za to ne čuti odgovornosti: “Uradniki pri odločanju ne tehtajo med boljšimi in slabšimi rešitvami, temveč vse odločitve sprejemajo na podlagi določb veljavne zakonodaje,” odgovarja ministrstvo.

MARICA URŠIČ ZUPAN