Kamnolom bo končno spet delal
V kamnolomu Mali Medvejk bodo spet kopali kamen. Stroji so utihnili spomladi, poldrugo leto po stečaju Kraškega zidarja. V dogovoru s stečajno upraviteljico je izkopavanje kamna želelo nadaljevati podjetje PGM, a mu je ministrstvo vlogo za prenos rudarske pravice zavrnilo. Upravno sodišče je odločbo ministrstva razveljavilo in PGM lahko koplje. Razsodba pa je pomembna za še nekaj podobnih kamnolomov in podjetij.
SEŽANA > Stroje je za več kot pol leta ugasnila napačna razlaga besedne zveze “opravljen stečaj”. Ministrstvo za infrastrukturo je namreč trdilo, da to pomeni začetek stečajnega postopka, toda upravno sodišče je razsodilo drugače - da je to šele po pravnomočno zaključenem stečajnem postopku.
Kamnolom Mali Medvejk pri Sežani, ob cesti za Vrhovlje, je bil dolga leta kamnolom gradbenega podjetja Kraški zidar. Ko je ta šel 14. avgusta 2012 v stečaj, je družba PGM inženiring, d.o.o., katere soustanovitelj je bil tudi Kraški zidar in je nastala prav za predelavo izkopanih kamnin v gramoze in peske, podala na ministrstvo za infrastrukturo in prostor vlogo za prenos rudarske pravice s Kraškega zidarja nanjo.
Slovnična razlaga pognala kamnolom
Toda ministrstvo je vlogo PGM zavrnilo, češ da je prispela prepozno. Oddali so jo namreč 28. avgusta 2013, po tolmačenju ministrstva pa je rudarska pravica za Mali Medvejk prenehala dva tedna prej, 14. avgusta istega leta oziroma “leto dni po začetku stečajnega postopka”, kot so zatrdili. Zaradi odločbe ministrstva je 4. marca letos rudarski inšpektor v kamnolomu Mali Medvejk ustavil izkopavanje kamnin.
Odvetnik PGM Tomaž Urbančič je pri izpodbijanju odločbe ministrstva in inšpektorata pri Upravnem sodišču poleg vsebinskih uporabil tudi nekaj zanimivih jezikovnih argumentov, povezanih s pojmom “opravljen stečaj. “Opraviti postopek pomeni uspešno končati dejanje, ne pa začeti dejanje,” je zapisal. Poleg tega zakon določa, da “rudarska pravica ugasne v enem letu po smrti nosilca fizične osebe” in medtem ko fizična oseba preneha s smrtjo, pravna oseba preneha šele z izbrisom iz sodnega registra, v primeru stečaja torej šele na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o končanju stečajnega postopka.
Družba PGM je odločbo ministrstva izpodbijala pri upravnem sodišču in uspela. Upravno sodišče v Novi Gorici je namreč v razsodbi zapisalo, da je “besedno zvezo opravljen stečaj potrebno tolmačiti kot zaključen stečaj”, pri čemer “pravnomočnost stečaja posledično pomeni pravnomočnost sklepa o zaključku stečaja”.
Na podlagi razsodbe je višja sekretarka Jasna Avbelj Hamzič z ministrstva za infrastrukturo in prostor priznala: “Glede na navedeno je bilo torej v postopku materialno pravo napačno uporabljeno, zaradi česar je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita in jo je bilo zato treba odpraviti.”
In septembra je ministrstvo končno izdalo odločbo, ki bi jo moralo že lani: o prenosu rudarske pravice s Kraškega zidarja v stečaju na PGM inženiring. Glede na tolmačenje upravnega sodišča, da pojem “opravljen stečaj” pomeni pravnomočnost sklepa o zaključku stečajnega postopka, “je vloga družbe PGM inženirng pravočasna in dovoljena”, je v novi odločbi zapisala sekretarka Gabriela Börc Smolič. In še: “Rudarsko pravico lahko začne družba PGM izvajati z dnem sklenitve koncesijske pogodbe.”
PGM in Baumit bosta zadihala
V družbi PGM so si oddahnili: “Končno bomo lahko delali naprej. To je pomembno za nas, za naše zaposlene in tudi za sosednje podjetje Baumit,” je povedal direktor PGM Gregor M. Jošt. “Zaloge izkopanega materiala, ki smo jih odkupili od Kraškega zidarja, ko je ta še imel rudarsko pravico, smo večinoma že porabili,” je še dodal.
Zato so morali v zadnjem času nekaj surovine tudi že kupiti v drugih kamnolomih, kar jim je seveda podražilo končne izdelke. PGM ima namreč obrat za predelavo kamnin v peske in gramoze ter betonarno tako rekoč sredi kamnoloma, zato so transportni stroški od izkopa do predelave izjemno majhni. Prav racionalno poslovanje podjetij je imel v mislih tudi Kraški zidar, ko je skupaj s Pomgradom leta 2004 v kamnolomu ustanovil družbo PGM za posodobitev separacije in betonarno ter leta 2007 še Baumit Kraški za proizvodnjo malte. “Da, Baumit ima od nas kar avtomatski odjem,” pojasni Jošt.
Če rudarske pravice ne bi dobili, bi imel tudi Baumit dražje surovine, PGM pa bi moral v kratkem verjetno prenehati poslovati in začeti odpuščati. Ogrožen bi bil tudi največji projekt, ki ga trenutno izvaja: gradnja tribun ob nogometnem stadionu v Sežani, vredna kar 896.601 evrov.
“Na srečo pravna država vsaj tu in tam le deluje,” je zadovoljen Jošt z razsodbo upravnega sodišča.
Oškodovan je bil tudi Kraški zidar
Zadovoljna je tudi stečajna upraviteljica Kraškega zidarja Simona Goriup: “Dokazali smo, da smo imeli prav in da smo pravilno peljali postopek prenosa rudarske pravice na PGM. Če nas ministrstvo tedaj ne bi zavrnilo, bi kamnolom obratoval in PGM bi Kraškemu zidarju plačeval najemnino,” je povedala.
O tožbi zoper državo zaradi izgubljene najemnine za zdaj ne razmišlja. Zadovoljna je že s tem, da bo kamnolom kmalu lahko začel delovati in PGM plačevati najemnino. “Kamnolom je obratoval tudi po začetku stečaja, vse prvo leto. Z izkupičkom smo precej povečali stečajno maso,” je še pojasnila Goriupova.
Prvič dražba kamnoloma s koncesijo
“Vrnjena” rudarska pravica bo stečajni upraviteljici in upnikom prišla prav tudi pri ponovni dražbi kamnoloma. “Sodišču sem že dala predlog za prodajo kamnoloma skupaj s koncesijo,” je še povedala.
Kot je znano, sta bili prvi dve dražbi neuspešni in morda bo tretja - tudi zato, ker bo to prva, na kateri bodo prodajali delujoč kamnolom, uspešnejša. Kdaj bo dražba, še ni znano, saj sodišče o predlogu še ni odločalo.
MARICA URŠIČ ZUPAN
