Kamnolom v Lažah bodo širili

Srednja Primorska
, posodobljeno:

Lastnik kamnoloma Laže, Cestno podjetje Nova Gorica, ki je bilo sicer do lani njegov najemnik, je pobudo za širitev kamnoloma v Lažah podalo že pred tremi leti, saj se je povečala potreba po dodatnih količinah mineralne surovine. Kamnolom bodo na severovzhodnem delu povečali za 18,44 hektarja. Do srede februarja pa so zato javno razgrnili podrobni prostorski načrt. Javna obravnava bo 15. januarja.

Do 15. februarja je javno razgrnjen osnutek občinskega 
podrobnega prostorskega načrta za širitev kamnoloma v 
Lažah proti severovzhodu, torej v smeri proti Nanosu.
Do 15. februarja je javno razgrnjen osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za širitev kamnoloma v Lažah proti severovzhodu, torej v smeri proti Nanosu. Lea Kalc Furlanič

LAŽE > Vodja kamnolomaLaže Andrej Lovrenčič pojasnjuje, da se procesi v kamnolomu s širitvijo ne bodo spremenili: “V bistvu ne gre za širitev kamnoloma, ampak za izkopavanje na drugih parcelah, saj smo na obstoječem območju že izkoristili zaloge mineralnih surovin.”

Na še 18 hektarjih bi kopali še 35 let

Druga etapa kamnoloma bo severovzhodno od obstoječega območja izkopa, v smeri proti Nanosu. Lastnik kamnoloma je od lani Cestno podjetje Nova Gorica (CPG), ki je kamnolom na dražbi kupilo iz stečajne mase Primorja v stečaju. Pobudo za širitev kamnoloma je CPG podal že pred tremi leti, ko je bil še najemnik kamnoloma, a je občina Divača šele sedaj s popravljenim sklepom javno razgrnila podrobni prostorski načrt.

Ta vključuje 18,44 hektarja zemljišč, izračunali so, da bi to zadostovalo za približno 35 let izkopavanja mineralne surovine. Na območju laženskega kamnoloma se nahajata siv in bel apnenec. Prvega, ki je trši, uporabljajo za asfalt, belega pa za beton oziroma malto.

“Vse ostane enako, uporabljali bomo enako tehnologijo, iste stroje za drobljenje in sortiranje surovine, ki ostanejo na istem mestu. Sedanji del kamnoloma bomo sanirali, tako kot so že pred tem sanirali južni del kamnoloma,” še navaja Lovrenčič.

Za razvoj kamnoloma bodo uporabljali že obstoječi kamnolomski cesti, zgrajeni po jugozahodni brežini in ob severovzhodnem robu kamnoloma. Odkopna polja bodo odpirali z vrha navzdol, delovne etaže bodo visoke med deset in 15 metrov, širina delovne etaže pa bo 21 metrov.

“Kopali bodo glede na potrebe trga,” še doda vodja kamnoloma. Ker za izkoriščanje mineralnih surovin kamnolom potrebuje rudarsko pravico, ki jo podeljuje država, so trenutno v fazi prenosa pravice na novega lastnika, “a postopka ni moč izpeljati najbolj hitro,” še izpostavi sogovornik.

Pogajanja za odškodnino

Ker je kamnolom v neposredni bližini vasi Laže in zato s hrupom in ogromnimi količinami prahu ogroža prebivalce, so prejšnji lastnik, občina in Laženci podpisali tripartitni sporazum, s katerim je bila vaščanom s strani lastnika zagotovljena odškodnina. Tako jim je Primorje uredilo določeno infrastrukturo v vasi.

Odkar je nov lastnik CPG, velja le ustni dogovor, s katerim pa Laženci niso najbolj zadovoljni. “Počakali smo na začetek postopka javne razgrnitve prostorskega načrta, na javni obravnavi bomo med drugim tudi vprašali, kako nameravajo urediti nadaljnje odnose z nami. Hrupa in prahu iz kamnoloma je namreč še vedno veliko,” poudarja predstavnik vaščanov Diego Loredan. Lovrenčič pa nasprotuje, češ da redno preverjajo in vzdržujejo filtre za zaščito pred prahom.

Spomnimo, da je začel kamnolom delovati malo po letu 1970, projektiral pa ga je strojni inženir Rado Repič, tedaj zaposlen na SGP Ajdovščina.

Osnutek občinskega prostorskega načrta za drugo fazo kamnoloma Laže je od torka pa do 15. februarja javno razgrnjen v občinskih prostorih v Divači ter objavljen na občinski spletni strani. Pripombe nanj je možno podati pisno ali na javni obravnavi, ki bo 15. januarja ob 16. uri, v prostorih Krajevne skupnosti v Senožečah. Predvidoma bo občinski svet odlok o podrobnem prostorskem načrtu za širitev kamnoloma sprejemal v juliju drugo leto, če bodo seveda prej od nosilcev urejanja prostora dobili pozitivno mnenje.

LEA KALC FURLANIČ