Kamnu postopoma vtisnejo obliko
V štanjelskem Stolpu na vratih do sredine februarja razstavljajo svoja dela kamnoseki iz Manč, člani krožka Univerze za tretje življenjsko obdobje Most iz Ajdovščine. Kamen obdelujejo že več kot deset let in nekateri med njimi so postali že pravi mojstri.
ŠTANJEL > Zamisel, da se bodo pričeli ukvarjati s kamnoseštvom, se je med člani ajdovske univerze za tretje življenjsko obdobje rodila med potepanjem po Krasu. Škoda bi bilo, da tak lep kamen leži na gmajni, so si rekli in ustanovili krožek.
Enajst jih je bilo leta 2002, ko so s kamnoseškim krožkom pričeli, danes se jih dobiva že 21, v drugi skupini ajdovske univerze pa še dvanajst. V štanjelskem Stolpu na vratih se predstavljajo člani prve skupine, iz Manč.
“Že deseto leto pridno obdelujemo kamen in vsako leto rasemo. Letos smo dobili še dva nova člana,” se pohvali članica Aljoša Jerkič.
O čaru kamna pa pravi: “Na začetku imaš kamen, ki šele s počasnim obdelovanjem prične dobivati obliko. Uspeh je, ko dobiš iz njega barvo, da o izdelku sploh ne govorimo. To je tako lepo in res dober občutek. Amaterski kamnoseki se posvečamo različnim izdelkom, od uporabnih posod do abstraktnih kipov.”
Na začetku so medse velikokrat povabili mentorje, da so se naučili različnih tehnik in prijemov, zdaj pa se veliko učijo drug od drugega. S slovenskimi zamejci so letos sodelovali na likovni koloniji v Štandrežu. “Skupaj smo ustvarili fontano, ki bo kmalu postavljena,” pove Jerkičeva. Vsako drugo leto se udeležijo kolonije v Škocjanu na Dolenjskem, vsako leto pa obiščejo otok Brač in tamkajšnje kamnolome. “Še naprej bomo tolkli kamen in se pri tem veselili,” napove članica društva.
Tudi predsednica ajdovske univerze Ljudmila Kovač je pohvalila delovanje ene najbolj živahnih skupin, Vanda Žvanut je ob odprtju razstave recitirala svoje pesmi o kamnu, na violino pa je zaigrala Manca Kosmač. PETRA MEZINEC
