Kapital cveti, javni interes slabi
Vprašanja prostora, pozidav in razvoja so pomembna. Kras pa preveč občutljiv in edinstven, da bi ga lahko prepustili v odločanje peščici ljudi. Čas je za sodelovanje stroke, države, občin in prebivalstva, so prepričani strokovnjaki Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU).
KRAS, LJUBLJANA > Zato ZRC SAZU še naprej podpira idejo o skupnem telesu ali koordinaciji naštetih. Omogočila bi namreč stalne razprave in usklajevanja o vseh pomembnih temah, je pojasnil direktor te institucije dr. Oto Luthar na sobotnem “brainstormingu za izhod iz krize” na temo Razvoj Krasa ter njegova naravna in kulturna dediščina.
V isti sapi je dodal, da je bila ideja ne dolgo tega na koordinaciji županov kraško-brkinskih občin deležna 50-minutnega vpitja, nato načelnega pristanka, pred dnevi pa odgovora, da po sprejemu projekta Kras-Carso ta pobuda “morda ni več tako relevantna”.
“To je, oprostite, oslarija, ker se bo ponovilo isto, kot se je pri projektih prej že dogajalo: da bodo ostali le črka na papirju,” je bil oster dr. Luthar.
Čeprav sta Pilotni projekt Kras in Kraški regijski park ostala le črka na papirju, bo z zaščito robnega območja Kobilarne Lipica drugače. Ko se izteče začasno varovanje, bo ministrstvo za kulturo uveljavilo trajno varovanje, je napovedala Jelka Pirkovič.
Besede na papirju...
Tako usodo sta dočakala na primer Pilotni projekt Kras (pripravljen z evropskimi sredstvi, z željo pokazati, kako se pripravi regionalni razvojni načrt, ki temelji na sodelovanju ljudi in kulturni dediščini) in Kraški regijski park (v času ministra Kopača), se je razpravi iz vrst občinstva pridružila direktorica Zavoda za varstvo kulturne dediščine dr. Jelka Pirkovič.
Robert Rogič, ki je v omizju zastopal Civilno iniciativo Kras (CI Kras), je izpostavil povezavo projekta Kras-Carso z bližajočimi se volitvami. Lokalna politika je ugotovila, da ljudje radi prisluhnejo ideji o varovanju Krasa in parku. “Pred volitvami je občina, ki je leader teh konfliktov, direktnih konfliktov z vsebinami, ki bi jih imel kraški park, sedaj vodilna v projektu Kras-Carso, kjer je končni cilj dogovor o vzpostavitvi zavarovanega območja, na celotnem matičnem Krasu,” je dejal.
Dr. Jasna Fakin Bajec je svojo doktorsko disertacijo posvetila rodnemu Krasu in njegovi kulturni dediščini. V njej je med drugim zapisala, da je več projektov s tega področja ostalo le na papirju. Domačini so imeli v njih predvsem vlogo poslušalcev in opazovalcev, kar ni dovolj.
... zasebni interesi
Podobno je bilo v primeru zavarovanja robnega območja Kobilarne Lipica. Občina Sežana je ustanovila komisijo, slišati je bilo “opozorila”, da bo varovanje uničilo tradicionalno pridobivanje kamna na Krasu, po letu mukotrpnega seciranja pa se je izkazalo, da to sploh ni res. “Izkazalo se je, da ima glavne probleme nepremičninar, ki je tam kupil zemljišče in je rekel: plačujem kredit banki, zato da zdaj ne morem zidat/.../in na koncu, ko odpadejo vsa cesarjeva oblačila, ugotovimo, da občina v bistvu ščiti to, ampak to ni javni interes,” je opozoril Rogič.
Prav tako je občina – tako Rogič - lansirala floskulo, češ da bodo Kraševci v parku živeli kot Indijanci v rezervatu. Podprl je idejo o koordinaciji občin, države, stroke in prebivalstva, saj lahko pomeni zametek regionalnega prostorskega planiranja.
... in volilni celofan
Sicer pa si CI Kras ni izmislila pogledov na aktualno problematiko, dogajanje na Krasu so vedno primerjali z usmeritvami Pilotnega projekta Kras in sorodnimi dokumenti ter ugotovili, da ti projekti niso nikoli bili “prevedeni” v občinske odloke.
Tako ostaja pri pripravi občinskih prostorskih načrtov in drugih prostorskih vprašanjih vse odvisno od ene same osebe. “Od župana konkretne občine. Če je osveščen, potem je to v redu, če ni in dela v drugem interesu, v celofanu javnega interesa, potem pa ni v redu, zato smo oživili idejo o Kraškem regijskem parku,” je pojasnil.
Recept za krizo, ne rešitev
V omizju so sedeli tudi minister za okolje in prostor dr. Roko Žarnić, dr. Darko Likar s Fakultete za arhitekturo, arhitekt in urbanist Janko Rožič (namesto dr. Ljuba Laha, ki je bil na strokovni delavnici v tujini) in dr. Jasna Fakin Bajec.
Na pobudo ministra dr. Roka Žarnića bo ZRC SAZU do konca leta pripravil še nekaj “brainstormingov”. Sobotni je bil prvi, osvetlil je problematiko Krasa na pobudo dr. Ota Lutharja in poglobitev železnice v Ljubljani na pobudo Janka Rožiča. Naslednje srečanje bo 4. septembra, prav tako v prostorih SAZU v Ljubljani, na temo Načrtovanje prostora – vodni in podvodni svet ter o Vodnikovem trgu.
Opozorili so na aktualni model “rasti” in ustvarjanja dobička s spreminjanjem nezazidljivih zemljišč v zazidljiva, od česar ima dobiček in korist le kapital, nikakor pa to ni v javnem interesu.
“Iz tega več kot nova kriza ne bo. To so vzorci, ki so krizo ustvarili in je ne rešujejo,” je prepričan dr. Rožič, medtem ko je dr. Fedja Košir s Fakultete za arhitekturo opozoril na Škocjanske jame, saj jim grozi izbris z Unescovega seznama zaradi načrtovanih “razvojnih” projektov v okolici.
Izpostavil nenavadno, pa vendar pomensko podobnost med besedama “razvojniki” in “razbojniki”, med katerimi je “eden celo pod ključem, čeprav se piše Prijatelj.”
Vetrnice, železnica in plinovod
Ekolog Tomaž Ugrin je pripomnil, da v času, ko se država socialno podira, ljudje – razumljivo - prodajajo zemljo, da bi šolali otroke. Problem pa je v tem, da Slovenija nima razvojne strategije, saj je bruto družbeni proizvod dvigalo gradbeništvo, ni pa programov “Silicijeve doline”.
Opozoril je tudi na vrsto za Kras škodljivih projektov: gradnjo vetrnih elektrarn (ki bo le kanalizirala denar od subvencij na račun okolja), gradnjo petega evropskega prometnega koridorja (“Ali Slovenija res mora biti en samo križišče Evrope?,” je vprašal) ter plinovod Ajdovščina-Lucija.
Minister Roko Žarnić je dejal, da je zanj kot ministra izredno pomembno, da je javnost aktivna in glasna. Dotaknil se je praktično vseh izpostavljenih tem in glede železnice ocenil, da Slovenija žal je križišče Evrope, zato je tokove mogoče le usmerjati, najbolje pa speljati železnico pod zemljo.
Glede vetrnic je dodal, da Slovenija potrebuje več energije, toda če prekrijemo karti Nature 2000 in vetra, jih praktično ni kje postaviti. TINA ČIČ
