Kazenska ovadba v Kobilarni Lipica
Ravnanje Kobilarne Lipica in vlade pri ustanovitvi družbe Lipica Turizem je bilo neučinkovito, je ugotovilo računsko sodišče.
LJUBLJANA> Kobilarna je s soglasjem vlade ustanovila družbo za opravljanje gospodarske dejavnosti, ne da bi pripravila strateški načrt družbe ter primerne ekonomske in pravne analize. Sodišče je podalo tudi ovadbo zoper dve osebi. Revizija se nanaša na obdobje med letoma 2007 in 2010. Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal, da so na podlagi ugotovitev iz revizijskega poročila minuli petek podali ovadbo zoper dve osebi zaradi suma zlorabe položaja. Z zadevo se bo ukvarjalo tožilstvo v Novi Gorici, imen ovadenih pa zaradi interesov preiskave niso mogli razkriti.
V javnem zavodu Kobilarna Lipica so že po prvih ugotovitvah računskega sodišča glede ureditev razmerij med Kobilarno Lipica in družbo Lipica Turizem, s katerimi so bili seznanjeni v začetku januarja, začeli izvajati popravljalne ukrepe, je novinarjem danes v Ljubljani povedal direktor Kobilarne Lipica Tomi Rumpf. Ta je povedal, da so želeli čim prej pridobiti mnenje računskega sodišča, saj so sami ves čas, odkar je leta 2009 prevzel vodenje Kobilarne Lipica, opozarjali na to, da je zakonska ureditev zelo zapletena. “Od končnega poročila računskega sodišča pričakujemo, da bo dal jasne napotke predvsem vladi in resornim ministrstvom, kako urediti, da bo upravljanje z res pomembnim območjem v Lipici tudi možno,” je dejal. Spomnil je, da so bili leta 2009 v zelo težkem položaju. “Lipica Turizem je imela milijonsko izgubo. Bila so ogrožena delovna mesta, bil je ogrožen nadaljnji razvoj območja,” je povedal. Leta 2010 so predlagali dokapitalizacijo s strani Posebne družbe za podjetniško svetovanje, za to so pridobili tudi pravno mnenje, ki je potrjevalo, da je ta oblika dokapitalizacije možna, a je takratno ministrstvo za kulturo ni odobrilo, je pojasnil Rumpf. Računsko sodišče je na podlagi ugotovitev minuli petek podalo tudi ovadbo zoper dve osebi zaradi suma zlorabe položaja, imen ovadenih pa zaradi interesov preiskave danes niso mogli razkriti. Rumpf te informacije ni mogel komentirati, ker z vložitvijo ovadbe uradno ni bil seznanjen. Je pa zagotovil, da so z odpravljanjem napak že začeli.
Osnovni kapital je bil prenizek
Na računskem sodišču so namreč ugotovili, da je Kobilarna Lipica s soglasjem vlade ustanovila družbo za opravljanje gospodarske dejavnosti Lipica Turizem brez primernih analiz, ki bi izkazovale izpolnjevanje pogojev za uspešno poslovanje družbe ter potrebni znesek njenega ustanovitvenega kapitala.
Lipica Turizem je bila ustanovljena s prenizkim osnovnim kapitalom v višini 7500 evrov, je povedal vrhovni državni revizor Samo Jereb. Nanjo naj bi se namreč z dokapitalizacijo prenesla celotna tržna dejavnost, ki je do tedaj ustvarjala izgubo.
Lipica Turizem ves čas od ustanovitve posluje neuspešno, zato jo je Kobilarna Lipica kot edini ustanovitelj, kljub zakonskim omejitvam namenske porabe sredstev, v letu 2010 dokapitalizirala v višini 1,8 milijona evrov, od tega je bilo 1,5 milijona evrov na neustrezen način pridobljenih iz državnega proračuna.
Soglasje vlade kljub neusklajenosti
Na podlagi rebalansa programa dela in finančnega načrta naj bi se ta denar porabil za izvajanje nalog Kobilarne Lipica v letu 2010, hkrati pa so bila v izkazu računa finančnih terjatev in naložb načrtovana za povečanje kapitalskih deležev. Vlada je kljub tej neusklajenosti in predvideni nenamenski porabi dala soglasje k rebalansu programa dela in finančnega načrta.
Ob pripravi akta o ustanovitvi Lipice Turizem niso poskrbeli za ustrezen nadzor in vodenje v družbi, saj imenovanje osebe, ki je hkrati direktor v Kobilarni Lipica in družbi Lipica Turizem, in oseb, ki so hkrati tudi v nadzornih odborih obeh družb, pomeni konflikt zastopanja interesov in predstavlja veliko tveganje za neupravičeno in nenamensko rabo sredstev Kobilarne Lipica v korist družbe Lipice Turizem.
Neupravičeno prejet sponzorski denar
Neučinkovito je bilo tudi ravnanje Kobilarne Lipica pri razmejevanju prihodkov in odhodkov. Lipica Turizem je na primer na podlagi pogodbe o poslovnem sodelovanju in sodil v poslovnih knjigah izkazala 1,7 milijona evrov prihodkov od ogleda kobilarne, predstav, šole jahanja in vožnje s kočijo, kljub temu da so te storitve v skladu s predpisi in akti Kobilarne Lipica določene kot del javne službe v Kobilarni Lipica. Direktor Kobilarne Lipica je poleg tega z delitvijo prihodkov in odhodkov med Kobilarno Lipica in Lipico Turizem od prireditev dopustil, da je Lipica Turizem neupravičeno prejela 211.328 evrov sponzorskega denarja.
Morali bodo pojasnjevati
Kobilarna je dala Lipici Turizem brezplačno v uporabo nepremične in drugo premoženje, ki je v državni lasti, stroške amortizacije tega premoženja v vrednosti 1,81 milijona evrov in stroške zavarovalnih premij, stroške varovanja in stroške nadomestila uporabe stavbnega zemljišča v skupni vrednosti približno 830.000 evrov pa plačala sama.
Na podlagi ugotovitev je računsko sodišče Kobilarni Lipica, vladi ter ministrstvu za kmetijstvo in okolje in ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport podalo priporočila ter zahtevalo popravljalne ukrepe. Od vlade je zahtevalo proučitev ustreznosti vloge dveh ministrstev pri financiranju in nadzoru dejavnosti Kobilarne Lipica ter proučitev možnih sprememb organiziranja in lastništva Lipice Turizem. Kobilarna Lipica, vlada ter ministrstvi za kulturo in kmetijstvo morajo odzivno poročilo pripraviti v 90 dneh.
Izgublja se transparentnost
Šoltes je sicer opozoril na širši problem ustanavljanja hčerinskih družb. “S tem se srečujemo na kar nekaj področjih in že večkrat smo opozorili - ni funkcija ne države ne občine, da se ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo, da bi bil njihov glavni namen ustanavljanje hčerinskih gospodarskih družb, ker se na ta način izgubi temeljni postulat javnega, to je transparentnost,” je povedal.
Na vrsto vprašanj, ki se pri tem odpirajo, bo morala odgovor, tako Šoltes, na koncu dati politika. “Mi opozarjamo na to, da ni dobra praksa ustanavljati hčerinskih podjetij na način, da se potem izgubi sled za učinkovitostjo porabe javnih sredstev,” je dejal.
STA