Kljub protestu stolpa ne bodo prestavljali

KOZINA > Z dopisom, ki ga je generalna direktorica Direktorata za infrastrukturo Darja Kocjan naslovila na župana Občine Hrpelje-Kozina, je tako konec začasne zaustavitve gradnje, pa tudi upanja obeh civilnih iniciativ, da bi dosegle prestavitev stolpov vsaj nekoliko stran od stanovanjskih hiš. Na sestanku sredi avgusta so predstavniki ministrstva obljubili, da bodo to možnost preučili. A tega niso storili, so pa, kot navajajo v dopisu, “podrobno preučili pomisleke krajanov Rodika in Kozine,” a na koncu ugotovili, da projekt izvajajo v skladu z zakonodajo in upoštevajoč “vso tehnično, okoljsko in drugo regulativo”.

O vplivih elektromagnetnih sevanj pa trdijo, da okoljska študija iz leta 2003 ter njena novelacija iz leta 2011 izkazujeta, da je projekt “okoljsko dopusten in sprejemljiv.”

Glede gradbenega dovoljenja, za katerega so pred dnevi zatrdili, da ga ne potrebujejo, ker da izvajajo gradnjo kot vzdrževalna dela, pa so zapisali, da “smo pridobili dovoljenje za gradnjo - sklep Javne agencije za železniški promet Republike Slovenije z dne 25. 3. 2014,” zato “se aktivnosti pri gradnji baznih postaj v Rodiku in na Kozini izvajajo skladno s terminskim planom”.

Civilni iniciativi Kozina in Rodik za prestavitev baznih postaj izven naselij sta skupaj z 291 podpisi krajanov v ponedeljek sestavili pismo predsedniku vlade Miroslavu Cerarju. V njem navajajo ogorčenje krajanov nad izvedenimi deli ministrstva, DRI in Slovenskih železnic, “ki so brez seznanitve občanov, brez ustrezne projektne dokumentacije, soglasij in postopkov na Kozini postavili bazno postajo sredi naselja, pri čemer so mikrolokacijo skrivali do izvedbe del.” Zatem podrobneje navajajo, da gradnja 35-metrskega stolpa sodi med zahtevne objekte in ne med vzdrževalna dela, da projektna dokumentacija nima soglasij občine in mejašev, za posege na območje Nature 2000 in na vodovarstveno območje, da gradbišče ni označeno, niti zavarovano, da niso upoštevani rušitveni radiji objekta, saj bi se stolp porušil na prostore mladinskega centra, da so investitorji kršili ustavne pravice in Aarhuško konvencijo.

Zato zahtevajo, da investitor predstavi rezervne mikrolokacije in revizijo celotnega projekta.

Krajani Rodika in Kozine so nad takšnim odgovorom zgroženi: “To je zelo neresno in arogantno. Ne priznajo napake in gradijo naprej, čeprav so videli, koliko ljudi po Sloveniji se je uprlo,” pravi Izidor Bogataj iz CI Rodik in opozarja, da ministrstvo v več točkah ne upošteva novelacije okoljske študije, zavaja pa tudi o tem, da so obveščali občine in javnost: “Če bi informacije z ministrstva spregledali v eni ali dveh občinah, bi jim verjeli; ker pa so to storile vse občine, to pomeni, da so bila sporočila občinam narejena zavajajoče.”

Včeraj smo tudi na PN dobili odgovore ministrstva o tem, kdo je za uvedbo digitalnega radijskega sistema (GSM-R) na slovenskem železniškem omrežju določil, da gre za javno korist, kar je, kot trdi država, dovolj, da se dela lahko izvajajo kot vzdrževalna dela in zanje ni potrebno gradbeno dovoljenje. “Za izvedbo del po postopku vzdrževalnih del v javno korist morata biti izpolnjena dva osnovna pogoja; da se dela izvajajo na železniškem območju in da se bo izvedeni sistem uporabljal izključno za izvajanje obvezne gospodarske javne službe - za vodenje prometa in vzdrževanje javne železniške infrastrukture,” so ponovili odgovor, ki so ga poslali tudi občinam.

Na vprašanje, kdo je pristojen za razlago pojma “vzdrževalna dela” in kako širok je progovni pas, v katerem lahko ministrstvo neomejeno izvaja vzdrževalna dela, pa so odgovorili, da je to zapisano v Zakonu o varnosti v železniškem prometu.

MARICA URŠIČ ZUPAN