Ko niti zalivanje ne pomaga žejni zemlji
Huda vročina brez kančka sapice tudi na Postojnskem in Pivškem klesti kmetijske pridelke. Poleg višanja temperatur se tako dvigujejo tudi cene hrane, marsikdo pa si bo težko prihranil denar z doma pridelano zelenjavo, saj je pogled na vrtičke klavrn. ''Za zalivanje je zdaj prepozno, predvsem pa nesmiselno, saj ob tako hudi vročini nič ne pomaga,'' poudarjajo v kmetijsko svetovalnih službah.
PIVKA, POSTOJNA > Posledice dolgotrajne sončne pripeke so posušile tudi pridelek na Postojnskem in Pivškem. V tamkajšnji kmetijsko svetovalni službi (KSS) beležijo 8000 hektarjev “požganih” travnatih površin, kar pomeni, da bodo živinorejci ostali brez drugega odkosa trave, brez svežega travnatega prigrizka pa je ostala tudi živina, za katero morajo kmetje sedaj krmo kupiti. Kmetovalci bodo zaradi suše, ki je prizadela tudi 120 hektarjev polj s koruzo, prisiljeni v predčasno silažo koruze slabše kakovosti in nižje vrednosti.
Sicer pa je opustošeno tudi pivško sadno drevje, kjer bodo posledice opazne še prihodnje leto. Vodja postojnske izpostave KSS Majda Godina poudarja, da so prav te sadovnjake že prizadele tri naravne nesreče. Najprej spomladanska pozeba, po dvojni toči pa je piko na i dodala še suša. Zato Godina ocenjuje, da bo končna škoda na vseh kulturah približno 60-odstotna, najhuje pa je z zelenjavo, ki bo utrpela okoli 90-odstotno škodo.
Težave le s cevmi
Kmetijski strokovnjaki na Postojnskem ocenjujejo, da bo zaradi suše končna škoda na vseh kulturah približno 60-odstotna, najhuje pa je z zelenjavo, ki bo utrpela okoli 90-odstotno škodo.
V vročini pa se je poleg zemeljske prsti (pre)sušilo tudi vodovodno omrežje, ki s pitno vodo oskrbuje več kot 20.000 prebivalcev dveh občin. Povečalo se je namreč lomljenje in pokanje cevi ter s tem število intervencij, ki so jih Pivčani in Postojnčani na svoji koži občutili s krajšimi prekinitvami dotoka vode iz pip.
Čeprav priporočila po varčni in racionalni porabi vode niso nikoli odveč, in ne le v času primanjkovanja padavin, pa si občanom glede vodooskrbe v teh krajih ni potrebno beliti glav.
Kot pravi vodja razvoja in investicij v javnem podjetju Kovod Tomaž Fabčič, namreč v poletnih mesecih v povprečju načrpajo celo za okoli 10 do 15 odstotkov več vode, odvisno od količine padavin in suše. Trenutno v enem dnevu za potrebe prebivalstva in industrije v obeh občinah počrpajo in očistijo do 9000 kubičnih metrov kemijsko ter mikrobiološko neoporečne vode.
Ni razlogov za paniko
''Menim, da se scenarij Istre pri nas ne more zgoditi. Vode je glede na pretok in obsežno zaledje vodnega vira Malni dovolj. Velika večina v Malnih še vedno odteka za zagotavljanje ekološko sprejemljivega pretoka Malenščice in je ne zajemamo,'' o prihodnosti vodnih kapljic v daljšem sušnem obdobju dodaja Fabčič.
Po njegovih besedah pa lahko oskrbovalna območja, ki se običajno ne napajajo v primeru pomanjkanja vode, napajajo iz Malnov oziroma vodo zanje zagotavljajo iz drugih vodovodnih sistemov. ''Iz arhiva hidroloških podatkov ne poznamo takšne suše, da bi lahko zaradi zmanjšanih pretokov zmanjkalo vode za vodooskrbo. Obstaja pa možnost, da bi pri izredno nizkih vodostajih lahko imeli manjše tehnične težave z zajemom vode, vendar mislim, da to ne bi bistveno in dalj časa vplivalo na oskrbo s pitno vodo,'' še pojasnjuje sogovornik.
Če pa bi prišlo do težav, bodo najprej občanom pomahali z obvestilom za smotrno pretakanje, šele nato prepovedali pršenje z vodo, v skrajni sili pa po določenem protokolu uvedli redukcijo vode.
LORI FERKO