Ko po pisarnah iščejo Reko
Podzemni tok reke Reke je na slovenskem delu Krasa razmeroma dobro znan že kar nekaj let, zato ni čudno, da so kraški jamarji že ob prvem pogledu na zemljevid, predstavljen v dokumentih projekta Kras Carso, povzdignili obrvi. Strokovnjaki so namreč tok podzemne Reke zarisali močno narobe. Odgovore pa smo namesto od zaposlenih na projektu Kras Carso dobili kar iz sežanske občine.
SEŽANA > Čezmejna karta kraških znamenitosti je nastala v sklopu Celovitega strateškega načrta za prostorski razvoj Krasa. Kako je mogoče, da nihče od dolgega seznama sodelujočih pri listini, od občinskih predstavnikov, predstavnikov institucij, ki delujejo na območju matičnega Krasa, do izdelovalcev zemljevida, ni opazil očitne napake?
Pokojni sežanski jamar Jože Gustinčič (odkritelj izjemno bogato zasigane Gustinčičeve jame v bližini Vilenice) je večkrat poudaril, kakšen fenomen je podzemni tok reke Reke in kako pomemben del matičnega krasa je. “Podzemna Reka in jame, skozi katere teče, so ene najpomembnejših kraških značilnosti območja Gropajske gmajne,” pritrdi tudi Jordan Guštin. Ob tem opozarja, da je v sklopu projekta Kras Carso in geoparka na Krasu, ki nastaja kot njegovo vsebinsko nadaljevanje, predviden interpretacijski center s prikazom nastanka krasa in pogojev razvoja njegovih oblik. Med soustvarjalci kraških pojavov pa so tudi vodotoki, ki so zaradi apnenčaste podlage skozi stoletja prehajali v globino in pri tem ustvarjali udornice, vrtače in druge kraške pojave. Toda prav projekt Kras Carso je podzemno Reko, soustvarjalko teh pojavov, napačno “preselil” z Gropajske gmajne, koder res teče, proti Lipici. MUZ
Podzemni tok reke Reke res ni znan?
Ne le jamarji, celo povprečen prebivalec Sežane bi verjetno opazil, da je podzemna pot reke Reke vrisana zelo napačno. “Očitno so odkrili novo pot,” hudomušno pristavijo jamarji, povsem resno pa se sprašujejo, kako je mogoče, da je do tako velike napake prišlo. Po odgovor smo se obrnili na predstavnico projekta Kras Carso Katjo Fedrigo. Toda namesto od nosilcev projekta smo odgovor dobili iz Občine Sežana, od koder so nam sporočili, da je do napake prišlo, ker podzemni tok Reke še ni povsem raziskan.
Kar pa ni res, saj je med Divačo in Orlekom kar nekaj jam, v katerih je prisotnost Reke že nekaj let znana in dokazana. Toda izdelovalci zemljevida toka Reke niso speljali po teh točkah, temveč mnogo južneje, pri Lipici, kjer pa za podzemno Reko do zdaj res še ni dokazov.
“Malenkost”, dolga nekaj kilometrov
Za izdelavo zemljevida za slovenski del Krasa je bil odgovoren Ljubljanski urbanistični zavod (LUZ), kjer so nam odgovorili, da gre za zelo okviren projekt, da podzemni tok reke Reke ni natančno znan in da naj za vire glede zemljevida vprašamo na KačičLidén Landscape Architects, ki so skrbeli za pripravo zemljevida na italijanski strani.
“Uporabili smo zemljevide, ki so do sedaj objavljeni bodisi na spletu ali v knjigah,” je pojasnila Romana Kačič in poudarila, da je bil cilj zemljevida bolj kot točno vrisovanje naravnih znamenitosti predvsem združiti na eno območje celoten matični Kras. “Zemljevid je poenostavljen in nismo se ustavljali pri malenkostih,” je še povedala.
Toda ko smo v uredništvu PN (brez strokovnjakov) vrisali podzemni tok Reke glede na doslej znane podatke jamarjev, se je izkazalo, da so te “malenkosti” dolge več kot kilometer zračne razdalje, v najdaljših razmakih pa dosega razlika med dokazanim in vrisanim tokom Reke skoraj pet kilometrov. Za toliko južneje so izdelovalci zemljevida vrisali podzemno Reko.
Slabe strokovnjake plačali, jamarjev ne
In zakaj pri izdelavi zemljevida niso upoštevali dognanj jamarjev iz zadnjega desetletja? Po besedah tiskovne predstavnice občine Sežana Mateje Grzetič Žerjal so sicer sežanske jamarje res prosili za sodelovanje, ampak šele potem, ko so jih ti že oktobra lani opozorili na napako. Končna oblika dokumentov bo pripravljena do zaključka projekta, torej do konca marca 2014.
Drugačno zgodbo pove Jordan Guštin iz sežanskega jamarskega društva: “Vodjo projekta Kras Carso smo opozorili, da je prišlo do napake. Takrat nam je bilo rečeno, da lahko popravimo zemljevid, vendar da denarja iz projekta ni več.”
Jamarji naj torej delajo zastonj, medtem ko je skupna vrednost Celovitega strateškega načrta za prostorski razvoj Krasa stala kar 36.000 evrov. Koliko je stala izdelava zemljevida, pa nam ni uspelo izvedeti, ker da natančne vrednosti posameznih sklopov, kot je zemljevid, ni mogoče določiti.
PETRA MEZINEC