Ko se podjetniška zgodba začne na lastni poroki
Damjan, Samanta, Mojca, Martin in Tatjana so križ čez svojo brezposelnost naredili tako, da so se podali v podjetništvo. In čeprav nihče od njih verjetno ne bo novi Akrapovič, so dober primer, kako je mogoče s samoiniciativnostjo, vztrajnostjo in pogumom usodo vzeti v svoje roke, pa čeprav sprva iz nuje in za majhen zaslužek. Podjetniška znanja in kompetence so pridobivali v okviru projekta Podjetno v svet podjetništva.
PIVKA “Noben začetek ni lahek. A se prebijam, počasi in vztrajno,” pove Damjan Prosen iz Ilirske Bistrice, ki je poleti odprl podjetje za masažne storitve PRO.TE. “To po japonsko pomeni roka,” nakaže, kako se je njegova podjetniška zgodba sploh začela. Prosen je z družino štiri leta preživel na Japonskem, kjer je njegova žena zaključevala študij, sam pa je otroke v vrtcu poučeval angleščino. Ker je imel težave z bolečinami v križu, je poiskal pomoč pri mojstru Nishimura, pri katerem se je masaže pozneje tudi sam izučil. Ko po vrnitvi v Slovenijo ni našel službe, se je odločil izkoristiti znanje, ki ga je pridobil pri svojem japonskem učitelju. “Sem mobilen. K svojim strankam pridem na dom ali v pisarno,” izpostavlja eno svojih prednosti.
Brezposelni in izobraženi mladi, stari do 35 let (ali malo več), ki imajo najmanj šesto stopnjo izobrazbe in želijo postati podjetniki, se lahko na RRA Notranjsko-kraške regije še do 6. novembra prijavijo na nov poziv za vključitev v operacijo Podjetno v svet podjetništva.
Samanta Abram Štunf iz Pivke je po poklicu vzgojiteljica predšolskih otrok. Preden je ostala brez službe, je delala kot poslovodja v trgovini, saj v svojem poklicu zaposlitve ni našla. A delu z otroki, ki jo veseli, se ni želela odreči. Ker je tudi ljubiteljica športa, je oboje povezala in rodila se je Zmajčkova telovadba. “Tudi sama sem svoja otroka vozila na različne vadbe, a s ponudbo nisem bila preveč zadovoljna. Tako sem dobila iztočnice, kaj bi se dalo narediti bolje, drugače. Ključna stvar, ki sem se je naučila v programu Podjetno v svet podjetništva, je namreč, da se konkurence ne smeš bati,” izpostavlja svoje vodilo.
Ljudje so naveličani kitajskih izdelkov
Podjetniška zgodba Mojce Brezavšček iz Selc pri Pivki pa se je začela nikjer drugje kot na njeni poroki. Mlada agronominja, ki je po zaključku fakultete spisala že nič koliko prošenj za delo, a neuspešno, je od nekdaj rada ustvarjala. Tudi za svojo poroko je vabila, zahvale, albume in ostalo dekoracijo izdelala sama in z njo doživela pravi “bum”. Kmalu so prišla prva naročila sorodnikov in prijateljev, nato pa se je mreža naročnikov od ust do ust razširila. Unikatne papirnate izdelke za posebne priložnosti izdeluje pod blagovno znamko Čipkolita. “Ljudje so naveličani kitajskih izdelkov. Želijo si drugačne, unikatne izdelke, z zgodbo. Moji izdelki niso - kot v marketinškem jeziku radi rečemo - antibiotik, ampak so vitamini.”
Ekonomistu Martinu Godini niso podaljšali pogodbe o zaposlitvi, zato se je odločil iti na svoje. Povezal se je s socialnim podjetjem, zaposlitvenim centrom za invalide. To, kar je pričel delati kot samostojni podjetnik, je kasneje preraslo v redno zaposlitev v podjetju, kjer je tako rekoč ustvaril svoje novo delovno mesto. Ukvarja se z nadomestno izpolnitvijo kvote za zaposlovanje invalidov. “Namesto, da podjetje zaposli invalide, najame nas. Mi dobimo plačano delo, oni pa izpolnijo kvoto. Prizadevam si najti čim več poslovnih partnerjev,” poenostavljeno pojasni.
Tudi Tatjano Ivančič iz Ilirske Bistrice, po poklicu grafično oblikovalko, je v samostojnost potisnil splet okoliščin. Odločila se je pridobiti nacionalno poklicno kvalifikacijo socialna oskrbovalka in začela z delom, ki jo veseli. Nudi storitev pomoči na domu, predvsem starejšim, ki, kot pravi, “znajo bolj kot kdorkoli ceniti vse, kar se zanje naredi”. Konkurence “na črno” in izvajalcev, ki pomoč na domu ponujajo po subvencionirani ceni, se ni ustrašila, saj lahko ponudi to, česar na primer center za socialno delo ne more: čas, prilagodljivost, toplino, pristen odnos, kreativnost.
Podjetništvo prinaša tudi tveganja
“Pod besedo podjetništvo si še vedno predstavljamo 'privatnike'. Dejansko pa je podjetništvo življenjski slog. Kdor se odloči odpreti s. p., se mora zavedati, da to ni samo služba, temveč del osebnega in profesionalnega razvoja. Žal smo še vedno prežeti z ideologijo stalnih delovnih mest, socialne varnosti in 40 let delovne dobe v enem podjetju, zato pogosto ne razmišljamo o drugi možnosti,“ poudarja Jana Nadoh Bergoč z Regijske razvojne agencije (RRA) Notranjsko-kraške regije, ki je nosilec programa v regiji.
Njegov cilj je udeležence tako dobro pripraviti na vstop v podjetništvo, da to zanje ne bo zgolj izhod v sili, temveč, da bodo njihove poslovne ideje na trgu preživele. “Brezposelni v programu pogosto vidijo predvsem možnost štirimesečnega prejemanja minimalne plače, vendar to ni njegov namen,” opozarja svetovalka na RRA Zdenka Žakelj.
Za pravo oceno, koliko mladih vztraja na zastavljeni podjetniški poti, je še prezgodaj, saj je v program vključena šele četrta skupina. Glede na podatke ima več kot polovica dosedanjih udeležencev že svoje lastno podjetje ali pa so našli zaposlitev. A tudi ob tistih, ki so odprli podjetje, se ne gre prehitro veseliti, saj so statistike o povečevanju števila samozaposlenih lahko dvorezne. Odprtje lastnega podjetja namreč za marsikoga, ki je to odločitev sprejel bolj iz nuje kot iz poslovne priložnosti, pomeni izpostavljenost večjemu tveganju revščine, saj zaslužki niso veliki, plačuje si lahko minimalne prispevke, težko si privošči že bolniško, kaj šele dopust.
Martina Erjavec, svetovalka na RRA, se strinja, da samostojna pot prinaša veliko tveganj. Še vedno pa je pozitivna plat medalje v tem, da lahko oblikuješ način življenja po lastnih merah in slediš svojim željam. “To pa seveda zahteva veliko poguma. Program zagotavlja udeležencem tudi psihološko podporo v obliki motivacijskih delavnic ali individualnih svetovanj. V primeru, da se po koncu programa ne samozaposlijo, pa imajo večjo možnost zaposljivosti, saj pri nas s pomočjo številnih mentorjev pridobijo nova znanja in kompetence,” še poudarja Erjavčeva.
VERONIKA R. ŽENKO
