Komen v letu 2010: Obljubil je trdo delo in zmagal
Morda so volitve že tisočkrat omenjena tema, pa vendar. V občino Komen ni noben drugi dogodek preteklega leta prinesel večjih premikov kot jesenske volitve.
KOMEN > Dotedanji župan Uroš Slamič se je odločil, da ne bo več kandidiral. Po treh mandatih je prepustil županski stol novemu kandidatu in odprl nadvse zanimivo volilno tekmo.
Vanjo so se podali Danijel Božič (LDS in ZZP), Ivo Kobal (neodvisni, s podporo NSi), Gojmir Lešnjak-Gojc (SD, s podporo Zares) in tedanji podžupan Igor Zega (SDS).
Poznavalci so kot favorita izpostavljali Lešnjaka in Božiča. Lešnjak je izstopal kot medijsko poznan obraz, ki sicer ne izvira iz občine Komen, vendar se je vanjo tako vrasel, da je že dobil “državljanstvo”, obenem pa tudi kot bolj zanimiv, sproščen, spontan in izviren župan, kot mnogi drugi “običajni” - v obleki, s kravato.
O Danijelu Božiču so se že pred štirimi leti širile govorice, da naj bi kandidiral, a so se izkazale zgolj za besede, ne dejstvo. Spremljala jih je tudi ocena, da je dober, zelo sposoben in zelo, zelo resen kandidat, ki utegne prejeti visoko podporo volivcev.
36 odločilnih glasov
Prvi krog volitev je oktobra pokazal, da je razmerje med levico in desnico spremenljivo, ko so na tehtnici konkretna imena. Po 12 letih županovanja župana s podporo desnih strank, sta prišla v drugi krog dva leva kandidata. Vodil je Lešnjak z 31,87 odstotki glasov pred Božičem z 24,44 odstotka glasov. Ivo Kobal je prepričal 22,67 odstotka volivcev, dosedanji podžupan Igor Zega pa 20,90 odstotka.
Pred drugim krogom si najbrž nihče ni upal z gotovostjo napovedati, kdo bo župan. Niti slučajno. Na koncu je volilni rezultat odločila razlika pičlih 36 glasov in prinesla dokončno dejstvo: župan občine Komen je postal Danijel Božič. Podprlo ga je 51,12 odstotka volivcev, Lešnjaka pa 48,88 odstotkov volivcev.
In če je bilo kje ustoličenje novega župana bučno, v opoju samovšečnosti in moči, tega od Božiča ni nihče pričakoval. Tisto nedeljo zvečer je v zadružnem domu v Gorjanskem ostal tak, kot je bil dotlej, nič drugačen.
Božič: “Ne vem, zakaj tak izid”
Povedal je: “Ne vem, zakaj se je volilni izid obrnil; ni posebej logično, ker nisem obljubil ničesar. Obljubil pa sem, da bo zelo hudo in trdo, in da bomo zelo malo vlagali v komunalno infrastrukturo, ker je treba izpeljati sanacijo. Ne zaradi tega, ker so predhodniki slabo delali, ampak zato, ker so se časi spremenili.”
Gojmir Lešnjak – Gojc je izid pričakal v zadružnem domu v Komnu: “Glede na rezultat sem zelo počaščen, da se je toliko ljudi odločilo glasovati zame, še zlasti zato, ker me mnogi še vedno obravnavajo kot forešta.”
Kasneje se je pripeljal v Gorjansko in Božiču čestital za zmago: “Danijel je izjemno izkušen človek, tako da verjamem, da so se volivci pravilno odločili, da gremo v boljše čase, ker je Komenski Kras zaspal.”
Gojc: “Grem med svobodnjake”
Božič bo gotovo znal izkoristiti razvojne možnosti, je še dejal, toda občina potrebuje poklicnega župana. Sam po koncu v.d.-jevstva ne bo več vodil Kosovelovega doma, je napovedal: “Grem nazaj na svojo pot svobodnjaka, kot se spodobi za človeka mojega kova.”
Volilno izkušnjo je opisal kot dobro: “To je bilo zelo lepo obdobje mojega življenja, ker sem spoznal krasne ljudi. Imel sem perfektno ekipo.”
Nato je novoizvoljenega župana čakalo delo, veliko dela. Lotil se ga je kot nepoklicni župan, v občinskem svetu (kjer ima levica pet, desnica pa šest glasov in sta “vmes” po en glas Liste za naše kmetije in liste Za Kras in Brkine) je napovedal konstruktivno sodelovanje: “Politična koalicija me ne zanima, zanima me samo programska, dogovor, kaj bomo počeli in kako bomo premaknili voz naprej.”
“Ne gre za leve in desne”
Z besedami iz časa volilne kampanije: “Pisanost občinskega sveta lahko pride do izraza tik pred naslednjimi volitvami, dotlej bomo družno vodili politiko gospodarske ekspanzije in varčevanja. Vsi novoizvoljeni se zavedajo zajetnega dolga, gospodarskega mrtvila, bega mladih in nuje po hitrem ukrepanju. Ne gre za levi ali desni program, gre za to, da bomo izkoristili krizo za nov razvojni ciklus.”
Denarja bo namreč bistveno manj, tudi evropskega, je napovedal: “Treba bo odplačevati dolg, ki bo pred prevzemom mandata presegel 70 odstotkov letnega proračuna. Prihodke lahko povečamo z rastjo gospodarstva ter pridobivanjem državnih in drugih virov. Zmanjšati bomo morali naložbe v komunalno infrastrukturo.”
Denarja bo pač manj
Tako je občinski svet že v prvi polovici decembra prvič obravnaval proračun za leto 2011 (celo prej kot v nekaterih občinah, kjer je delo nadaljeval »stari« župan) in številke res niso bile najbolj razveseljive.
Pokazale so, da bo treba močno zategniti pas, saj bo lanski proračun (za leto 2010) namesto predvidenih osmih milijonov evrov znašal le 5,5 milijona evrov, letošnji pa bo z 4,7 milijona evrov še nižji.
Očitno je, da ga ne bodo več dvigali veliki “evropski” in “državni“ projekti, kot je bila na primer 3,3 milijona vredna gradnja širokopasovnega omrežja. Tudi lastni delež za evropske projekte bo težje zagotoviti, ker je v sedanjih razmerah utopično upati na prodajo zemljišč in ker je zadolževanje občine omejeno in vezano na višino lanskega proračuna.
Župan obenem ugotavlja, da je bil primanjkljaj v preteklih letih “tradicionalen način poslovanja občine”, vendar v prihodnje ne bo več tako. Tako ostaja v osnutku letošnjega proračuna za 2011 le nekaj naložb. Največja bo 797.000 evrov vredna gradnja pete faze komunalne infrastrukture v Komnu, skupaj z gradnjo v soseski Komen-jug.
TINA ČIČ
