Končno brkinska “japka” namesto afriškega grozdja

PIVKA > “Na osnovni šoli Košana v šolsko prehrano zelo vključujemo lokalno pridelana živila - med drugim pirino moko in zdrob, domače jogurte, sveže in kislo zelje, krompir, čebulo, korenje, fižol v zrnju, od sadja pa sveža jabolka, hruške in slive, jabolčne krhlje, suhe slive ... Z dobavitelji nimamo težav, čeprav smo majhna šola, in tudi cene niso bistveno višje kot pri drugih dobaviteljih,” je povedala ravnateljica Neva Brce.

Javna naročila na škodo zdravja otrok

Velika ovira za zdravo hrano v šolah in vrtcih so javna naročila, s katerimi morajo javni zavodi iskati dobavitelje živil. “Dolgo časa je bilo glavno merilo cena, potem so nam naročila olajšala merila za kakovost, s katerimi lahko omejimo vsaj najslabšo kakovost,” je pojasnila ravnateljica OŠ Pivke Alenka Tomšič.

Njena kolegica z OŠ Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici Karmen Šepec pa ugotavlja: “Da, v zadnjih letih so se stvari premaknile na bolje. Veseli smo, da nam zakonodaja omogoča vključevanje lokalnih dobaviteljev, čeprav samo za 20 odstotkov dobavljene hrane. Za 80 odstotkov moramo objaviti javni razpis na evropskem portalu in tam lokalni dobavitelji nimajo veliko možnosti.” Vedno pa je veliko odvisno tudi od pripravljenosti šole, da sama poskrbi za čim bolj zdravo prehrano otrok. Medtem ko je zdaj že zelo veliko šol vključenih v shemo šolskega sadja, s katero prihaja med šolarje predvsem lokalno pridelano in sezonsko sadje, je manj uspešna shema šolskega mleka. “Mi smo vključeni tudi v shemo šolskega mleka. Nekatere šole se je otepajo, ker je treba prekuhavati mleko, mi z našimi kuharicami nimamo težav,” pravi ravnateljica košanske šole.

Idealen zajtrk? Kos kruha (brez namaza!), kozarec mleka in jabolko - ker se snovi enakomerno in postopoma sproščajo v organizem, za razliko od rogljička in sladkega napitka, ki naredi otroke prvo uro hipeaktivne, drugo pa že utrujene, pravi Andreja Čampa.

Povezali kmete in šole

Letos se je delež lokalno pridelane hrane v šolah in vrtcih notranjsko-kraške regije povečal tudi po zaslugi projektov Jabolko za nasmeh in Z roko v roki do kakovostnih obrokov. Slednjega je izvajala Regionalna razvojna agencija Zeleni Kras, da bi zmanjšala oziroma odpravila ovire pri uveljavljanju načela kratkih verig pri javnem naročanju hrane in živil in povečala delež lokalne hrane v šolah.

“Povabili smo vseh 19 javnih šol in vrtcev v regiji, ki kuhajo, in 200 lokalnih ponudnikov hrane. Odzvalo se je 18 javnih zavodov in 34 ponudnikov z več kot sto živili. Pripravili smo več srečanj in izobraževanj, šolam smo posredovali sezname ponudnikov s cenami, načinom dostave, pripravljenostjo, da povečajo pridelek ... Kar nekaj se jih je že povezalo, še večje učinke pa pričakujemo naslednje leto, saj prav letos šest ali sedem šol pripravlja nove razpise,” je povedala Dragica Bratanič iz RRA Zeleni Kras.

“Posebna zgodba so vojašnice, ki so tipičen primer, kako težko in nujno hkrati je uveljaviti lokalno hrano v javnih zavodih. Če bomo dobivali krompir iz Francije, kaj bomo storili, če pride do izrednih razmer in se meje zaprejo?” opozarja pivški župan Robert Smrdelj..

Če sami posadijo, jim bolj tekne

Projekt Jabolko za nasmeh, ki ga ob finančni podpori ministrstva za kmetijstvo v okviru promocije lokalne hrane izvaja Kmetijsko gozdarski zavod Nova gorica, pa je osveščal šole in starše o pomenu zdrave hrane in solidarnosti na zelo različne in privlačne načine. “Spomladi smo s šolarji sadili sadno drevje, maline, šparglje ... Otroci so čez leto sami skrbeli za posajeno, o zdravi hrani pa razmišljali tudi v zgodbah in slikah, ki so jih poslali na literarni in likovni natečaj. Zdaj, jeseni, v okviru naravoslovnih dni s kmetijskimi svetovalci obiskujejo kmetije in spoznavajo sadne vrste in sorte, zrelost sadja ...” je povedala Darja Zadnik iz postojnske izpostave KGZ Nova Gorica na petkovi sklepni prireditvi projekta v Pivki.

Na njem so otroci sodelujočih šol pripravili pester in zabaven sadno-kulturni program. Ko smo jih povprašali, kaj najraje jedo za malico, je šopek deklet sicer skoraj v en glas odgovoril: “kruh z nutello,” a so dodala, da pojedo tudi sadje in da šolske kuharice večinoma kuhajo dobro.

S projektom Jabolko za nasmeh se vzpostavljajo stiki z novimi kupci in morda bodo brkinski sadjarji vendarle začeli obnavljati sadovnjake, meni kmetijski svetovalec Aleks Dariž. Eden redkih novih nasadov z bolj odpornimi sortami je lani zrasel pri Slivju.

Strašljivi deleži sladkorja

“Da, opažamo, da imajo nekateri otroci težave z uživanjem sadja in zelenjave, ker tega niso dovolj navajeni od doma. Zato moramo pri jedilnikih iskati ravnotežje med zdravim in tistim, kar otroci pojedo. Pri nas poskušamo povečati delež sadja in zelenjave tako, da ju ponudimo pred koncem četrte oziroma pete šolske ure,” pravi Karmen Šepec. V košanski šoli so stanje izboljšali z vključitvijo dveh staršev v tim šolske prehrane, v divaški pa so šolarji sami tehtali vsebnost sladkorja v pijačah in sadnih jogurtih, “in ko so videli, da je v enem sadnem jogurtu kar pet vrečic sladkorja, so nekaj časa raje posegali po navadnem jogurtu,” je povedala pomočnica ravnateljice Nives Skuk.

Brez sodelovanja staršev pa uspeha ne bo: “Raziskave kažejo, da 85 odstotkov staršev, ki otrokom uvajajo sadje in zelenjavo, obupa že po tretjem poskusu, čeprav uspehe prinaša šele osmi do enajsti poskus,” pojasnjuje prehranska strokovnjakinja Andreja Čampa in poudarja, da prehranske navade v otroštvu dokazano vplivajo na izbiro živil kasneje v življenju, s tem pa tudi na naše zdravje in življenjsko dobo.

MARICA URŠIČ ZUPAN