Konji kot generator razvoja
“Večina evropskih državnih kobilarn se srečuje s podobnimi problemi in izzivi. Lipica je večino svojih problemov že rešila,” je na mednarodnem simpoziju Dnevi kulture evropskih kobilarn dejal predsednik Združenja evropskih državnih kobilarn (ESSA) Bernard Maurel.
LIPICA >“Lipica se je odprla turizmu, njeno kulturno dediščino varuje zakon in njen del je tudi lipicanec,” ugotavlja Bernard Maurel, ki tudi za ostale kobilarne predlaga podoben recept: “Morda več turizma, saj so živa dediščina. Obenem tudi več treninga in dela s konji, saj je treba konjeniško dediščino predati naslednjim generacijam,” predlaga.
Kobilarne je treba odpreti tudi drugim dejavnostim. V svojem okolju lahko gostijo koncerte, razstave in različne prireditve, ki so lahko dodaten vir prihodka. “Če vse to povežemo, je pred njimi lepa prihodnost,” je prepričan Maurel.
Ob simpoziju se je postavilo tudi vprašanje, ali bi se lahko Kobilarna Lipica potegovala za vpis na Unescov seznam kulturne dediščine. Strokovni vodja kobilarne mag. Janez Rus meni, da to vprašanje presega ambicije Lipice: “Gre za nacionalno politiko, vsekakor pa je Lipica vrednota, ki si zasluži obravnavo na podobnem nivoju.”
Priprave za kandidaturo Krasa, v sklopu širšega mednarodnega projekta za vpis Dinarskega Krasa, tečejo. Skupaj pa bi lahko kandidirale tudi kobilarne z najbogatejšo kulturno-zgodovinsko dediščino, je bilo slišati.
Ob tem se postavlja vprašanje, ali golf in igralnica ne ogrožata resnosti kandidature. Predsednik mednarodnega sveta za kulturne spomenike (ICOMOS), ki svetuje Unescu, Gustavo Araoz, meni: “V nekaterih primerih da, v drugih ne. Odvisno tudi od tega, kako so integrirani in koliko so vizualno moteči.“
Velika dilema je tudi množični turizem, saj lahko pomeni stvarno grožnjo varovanju dediščine. Kot pravi Rus, pa je dobro zastavljen turizem lahko dobrodošel pri promociji dediščine kobilarn. V. d. ministra za kulturo in častni pokrovitelj simpozija dr. Boštjan Žekš je na vprašanje o bodočnosti golfa in igralnice v Lipici dejal: “Do odločitve bomo morali priti. Za zdaj se nismo sposobni odločiti, kaj želimo, kar je velika škoda.”
Kot pravi Araoz, pa se je treba zavedati, da državne kobilarne niso le luksuz in strošek za države, ampak tudi generator trajnostnega razvoja celotnih regij.
TINA ČIČ