Korak za korakom bliže vodi
48 milijonov evrov vreden projekt Oskrba s pitno vodo Obale in Krasa, ki bo povezal brestoviški, ilirskobistriški in rižanski vodovod, napreduje. Korak za korakom - pa čeprav sedaj le na papirju - je bliže cilju, to je zagotoviti dovolj pitne vode za Kras, Notranjsko in Istro.
KRAS > Ko bo leta 2015 končan, bo lahko Istra s Krasa dobivala 220 litrov vode na sekundo, iz ilirskobistriškega vodovoda pa še 70 litrov na sekundo. Tako bo pokrila vse svoje potrebe po vodi.
Na Krasu in v Brkinih bodo na javni vodovod priključili približno tisoč prebivalcev ter prenovili dotrajane, zastarele in premalo zmogljive dele vodovodnega sistema.
Direktor Kraškega vodovoda Boris Korošec jezadovoljen, da bo vkratkem objavljen razpis za izbor izvajalca, ki bo pripravil vso potrebno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja ter gradnjo transportnih vodovodov. Sledil bo soroden razpis za primarne in sekundarne vodovode.
Brez večjih posegov v prostor
Gradnja transportnih vodovodov ne bo zahtevala sprememb občinskih prostorskih načrtov, saj bodo trase sledile obstoječim. Trasa odsekov brestoviškega vodovoda, ki bodo deležni prenove oziroma zgrajeni na novo, je praktično vzporedna obstoječi. “Podobno velja za sekundarne vodovode, s tem, da so služnosti za sekundarne in primarne vodovode manj problematične, ker so cevi tanjše in se jih da spraviti v javne poti in kolovoze, medtem ko imajo transportni vodovodi prevelik profil, da bi se to dalo narediti,” je pojasnil Korošec.
Tako bodo skušali čim več cevi položiti v javne poti in zemljišča, ki niso last agrarnih skupnosti, saj je pridobivanje potrebnega soglasja vseh članov agrarnih skupnosti težavno, če ne celo nemogoče. A za zdaj zakonodaja še predvideva soglasje vseh članov.
“Mi delamo, kot da bo tako ostalo. Kaj se bo v nadaljevanju zgodilo, ne vemo. Morda bo kakšna olajšava, toda moramo delati tako, da bomo imeli zagotovljene koridorje,” meni Korošec. Nekoliko težji zalogaj bo morda tudi gradnja dela transportnega vodovoda v občini Hrpelje-Kozina, zaradi lege glavne ceste med Hrpeljami in Reko. “Ob cesti je drevored, zato je zelo težko kopat pod eno polovico ceste pod prometom na drugi,” pove Korošec.
Še letos po evropski denar
Najpomembnejše pa je vprašanje evropskega denarja. Občine naj bi z direktno vlogo na službo vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko pridobile nekaj več kot 26 milijonov evrov iz evropskega in državnega proračuna. “Vlogo moramo oddati konec leta, najkasneje v začetku januarja. Odločitev pričakujemo v naslednjem letu,” obeta Korošec in doda, da naj bi z gradnjo končali konec leta 2015.
“Upajmo, da bo to mogoče tudi realizirati. Ta obseg gradenj, ki je predviden, tudi ob teh problemih z gradbenimi podjetji, zna biti problem,” razmišlja Korošec, ki pričakuje, da se bodo za posel potegovali tudi tuji gradbinci. “So pa tudi težave s podizvajalci, ki težko verjamejo, da bodo plačani. Raje dobijo denar takoj,” še doda.
TINA ČIČ
