Kras in Kraški zidar: kdo komu dolguje milijon
Kras in Kraški zidar že več kot pet let vztrajata pri zajetnih vzajemnih tožbah. Drug od drugega zahtevata milijon evrov. Sprla ju je gradnja Krasove pršutarne v Šepuljah v letu 2006. Kraški zidar je zamudil štiri mesece, zato mu je Kras pri plačilu odtegnil milijon evrov. Gradbinec, ki je vmes končal v stečaju, s tožbo to terja nazaj, saj za zamudo krivi pršutarja. Ta pa mu vrača z nasprotno tožbo, saj trdi, da je zaradi zamude izgubil eno sezono pršutov.
KOPER > “Pogodba je bila 'na ključ'. Prizidek bi moral biti dokončan v osmih mesecih, in sicer konec decembra 2006, predali pa so nam ga šele aprila 2007. Tako smo izgubili eno sezono soljenja pršutov in imeli veliko škodo. Seveda smo jim obračunali penale in odšteli od plačila, saj so zamudili za več kot 50 odstotkov pogodbenega časa,” trdi predsednik uprave družbe Kras Sežana Edvard Fonda.
Gradbinec med pravdanjem v stečaj
V Kraškem zidarju, ki je danes v stečaju, v času tega posla in vložitve tožbe pa ga je vodil Radoš Lipanje, trdijo ravno nasprotno: da je krivda za zamudo na strani Krasa. Naštevajo, da jim vodstvo Krasa ni pravočasno dostavilo vseh planov za izvedbo del in druge dokumentacije, da so imeli težave pri dostopu na gradbišče prizidka in da so se morali prilagajati proizvodnji v Krasu, ki je tudi med gradnjo prizidka tekla nemoteno. Trdijo, da so morali zaradi tega spreminjati tehnologijo gradnje, vrh vsega pa tožijo Kras še za izgubljeni dobiček, saj bi lahko stroje ta čas že oddajali v najem, a so jih zaradi zamude imeli v Krasu.
Celo vremensko poročilo je preverjal
V Kraškem zidarju zdaj trdijo še, da pravdanje s Krasom že ovira stečajni postopek v podjetju. A očitno je, da se ne bo končalo tako kmalu.
Sodni izvedenec gradbene stroke Marko Nedved je sicer že pripravil strokovno poročilo, celo vremenske razmere decembra leta 2006 in januarja leta 2007 je šel gledat in, denimo, ugotovil, da mraz ni upočasnil gradbenih del.
Pretekli teden so vse faze gradnje z njegovo pomočjo dodatno “secirali” na koprskem sodišču, pa še ni dovolj, v treh mesecih mora izvedenec odgovoriti še na zajeten kup podrobnih vprašanj sodnice Špele Grilc in obeh pravdnih strank, pršutarno pa si lahko tudi ogleda.
Ista sodnica tudi v stečajnem postopku
Vmes je Kras Sežana že zahteval izločitev sodnice Špele Grilc, saj je prav ta sodnica obenem tudi stečajna sodnica v stečajnem postopku za Kraški zidar. “Ne more biti povsem objektivna v tej zadevi, če je kot stečajna sodnica zavezana zaščiti stečajne mase,” meni odvetnik Krasa Mitja Lamut. A koprsko sodišče je to zahtevo zavrnilo. KATJA GLEŠČIČ