Kraševci mu bodo vedno hvaležni za pomoč pri gradnji vodovoda
Včeraj so v Beogradu pokopali generala Stevana Mirkovića. Na pogrebu je bilo tudi nekaj Kraševcev, saj še niso pozabili, kako dragocena je bila pri gradnji brestoviškega vodovoda pomoč vojakov, za katero je bil v veliki meri zaslužen prav Mirković, kot komandant divizije v Postojni pristojen za vojake na Krasu.
SEŽANA, BEOGRAD > “Še preden smo začeli z gradnjo brestoviškega vodovoda, sem šel kot predsednik izvršnega sveta tedanje velike sežanske občine v Postojno. Povedal sem mu, da je oskrba z vodo v krajih ob meji z Italijo zelo slaba, da raziskave kažejo na dober vodni vir, a da v nekaterih krajih ne moremo priti zraven s stroji in bi rabili pomoč vojske,” se prvega srečanja s Stevanom Mirkovićem spominja Albin Debevec, od leta 1976 do 1983 predsednik Izvršnega sveta Občine Sežana.
Pri Mirkoviću je izposloval pomoč vojakov pri kopanju dolgega vodovodnega sistema od Klaričev do Rodika. “883 vojakov je v različnih obdobjih sodelovalo pri gradnji vodovoda. Za vse pa smo najprej pripravili tečaje za delo z vrtalnimi stroji,” pove Debevec.
Poleg tega je tedanja JLA pomagala pri gradnji vodovoda z denarjem iz “vojnega servisa za ureditev teritorija z obrambnega vidika”. Kraševci so pridobili simpatije vojaške oblasti tudi tako, da so vodo napeljali tudi do vojaških obmejnih stražnic. “Naredili smo projekte za oskrbo z vodo v vseh karavlah vzdolž 43 kilometrov dolgega odseka meje z Italijo. Stražnici v Krvavem potoku in Lipici sta vodo dobivali celo iz Italije, kar je Beograd neznansko čudilo,” se spominja Debevec.
Skupaj s tedanjim direktorjem Kraškega vodovoda Francem Pirjevcem je Mirkoviću obljubil, da bodo stražnice deset let dobivale vodo zastonj, če bo vojska pomagala pri gradnji vodovoda. In res so se vojaki izkazali, Mirković pa jih je podpiral. “Ljudje so ga spoštovali in imeli radi,” še doda Debevec.
Mirković je prišel na Primorsko leta 1974 kot komandant divizije v Postojni, iz polkovnika napredoval v generala in leta 1980 odšel za komandanta v Skopje, na Kraševce pa niti tam ni pozabil: “Nekega jutra me je klical, da se pripravlja prodaja velikih količin vodovodnih cevi Japoncem. Takoj sem odletel tja in uspeli smo dobiti te cevi za Kras,” o časih, ko cevi niso bile na voljo za vsakim vogalom, razlaga Debevec.
Sežanska občina je Stevana Mirkovića zaradi zaslug pri gradnji kraškega vodovoda in pri vzpostavitvi telefonije na Krasu leta 1989 imenovala za častnega občana. Toda že dve leti kasneje mu je naziv odvzela, čeprav se je Mirković upokojil pred začetkom vojne leta 1991. Da je bilo to dejanje nekoliko prenagljeno, je sežanska občina priznala leta 2009, ko mu je podelila občinsko priznanje.
MARICA URŠIČ ZUPAN