Kraševci po zaščitno klavzulo v Bruselj
Konec leta je čas, da potegnemo črto pod dogodki zadnjih dvanajstih mesecev. In na Krasu ni dvoma o tem, kaj je v tem obdobju dvignilo najmočnejšo burjo: pobuda o zaščitni klavzuli je namreč zapihala vse do Bruslja.
SEŽANA> Civilni iniciativi Kras in za Primorsko sta januarja predlagali vladi, naj Slovenija zavaruje svoj obmejni pas pred razprodajo nepremičnin tujcem. Posreduje naj pri evropski komisiji, tako kot Danska, ki je pred leti zaščitila svoje južno ozemlje pred nakupi Nemcev. Kras potrebuje zaščitno klavzulo po zgledu Danske, ukrepati je treba takoj, še preden se prvega maja izteče sedemletno prehodno obdobje po vstopu Slovenije v EU, sta zapisali.
Pismo sta poslali tudi predsedniku države Danilu Türku, strankam, kraško - brkinskim županom, občinskim svetom in državnim ustanovam. Opozorili sta na pomanjkljive evidence o prodaji nepremičnin tujcem, ki ne kažejo dejanskega stanja.
“Z zaščitno klavzulo bi dolgoročno ohranili to ozemlje takšno, kot je,” je dejal Robert Rogič iz CI Kras, prepričan, da razmislek o tem ne izvira iz fobije, niti iz nacionalizma.
Borut Pahor: “S tem se ukvarjamo”
Februarja sta civilni iniciativi začeli zbirati podpise v podporo peticiji za uveljavitev zaščitne klavzule, okrogla miza na to temo pa je v Sežano pritegnila vrsto znanih imen in številno občinstvo.
Premier Borut Pahor je o tej temi spregovoril šele sredi februarja. V odgovoru na novinarsko vprašanje PN je zagotovil, da vlada ni ravnodušna: “S tem se ukvarjamo, vendar moramo to delati - dovolite mi, da rečem - previdno in pametno.”
Vlada je sestavila posebno medresorsko skupino, Rok Šteblaj je aprila v njenem imenu na okrogli mizi v Sežani sporočil, da danska pot ni več odprta, ta način zaščite je bil mogoč le v tretjem krogu širitve EU.
Boris Pahor: “To je kolonizacija brez orožja; čisto normalno, s podporo Evrope in evropskega parlamenta in z vsemi evropskimi zakoni in mi smo spet v zgodovini tisti, ki povlečemo kratko.”
Boris Pahor: “To je kolonizacija”
Tržaški pisatelj Boris Pahor je na okrogli mizi ocenil, da zaščitna klavzula sploh ne bi bila potrebna, če bi vsak naredil svoje: “Če bi posamezna ministrstva naredila svoje, če bi upravna enota naredila svoje, če bi občine naredile svoje, bi bilo tri četrt problema rešenega.”
Dogajanje zadnjih let na Krasu pa ocenjuje kot kolonizacijo: “To je kolonizacija brez orožja; čisto normalno, s podporo Evrope in evropskega parlamenta in z vsemi evropskimi zakoni in mi smo spet v zgodovini tisti, ki povlečemo kratko.”
V Bruselj namesto vlade kar ljudje
Vlada je sredi aprila ugotovila, da so obmejna območja lahko izpostavljena “resnim tveganjem” in sklenila Kras zaščititi brez zaščitne klavzule. Sprejela je sveženj 17 ukrepov. Civilni iniciativi sta ocenili, da je to zgodovinska odločitev: “Vlada je na pobudo civilnih iniciativ prvič sprejela tak sveženj ukrepov.”
Manj zadovoljni sta bili z odločitvijo vlade, da se izogne evropski komisiji in zaščitni klavzuli. Zato sta v dneh pred prvim majem storili še zadnje, simbolično dejanje: peticijo za uveljavitev zaščitne klavzule sta poslali komisiji za peticije evropskega parlamenta v Bruselj.
Odgovor sta prejeli šele konec novembra, ko je zadevo obravnaval odbor za peticije. Njegov predstavnik William Floyd je pojasnil, da potrebujejo podrobnejša pojasnila. Podpisniki peticije po njegovih besedah namreč niso predložili dokazov, s katerimi bi podprli svoje trditve.
A obravnava na pristojnem odboru parlamenta je šele prvi korak, so sporočili. Šele evropska komisija je tista, ki bo zdaj preučila, ali gre v tem primeru za kršenje evropske zakonodaje. V CI Kras in CI za Primorsko so bili novice veseli: “Zadovoljni smo, da naše peticije niso zavrgli; da so jo sploh obravnavali in nam dali možnost, da pojasnimo, kako neomejena pozidava Krasa ogroža okolje in lokalno identiteto,” je v imenu obeh CI dejal Rogič.
Začuden je bil le nad očitkom, da niso predložili nikakršnih dokazov, saj so priložili celotno poročilo medresorske vladne komisije. Ker evropski mlini meljejo počasi, nadaljnje korake pričakujejo v naslednjem letu.
TINA ČIČ
