Kraševci so najboljši bralci

Srednja Primorska
, posodobljeno:

108 je bilo bralcev, ki so v Kosovelovi knjižnici uspešno zaključili projekt Primorci beremo. Skupaj so prebrali 1007 knjig, kar je največ med vsemi primorskimi knjižnicami.

Goran Vojnović in Magdalena Svetina Terčon
Goran Vojnović in Magdalena Svetina TerčonPetra Mezinec

DIVAČA > Ob zaključku akcije so medse povabili Gorana Vojnovića, pisatelja, režiserja in kolumnista. Njegov roman Jugoslavija, moja dežela je bila ena najbolj priljubljenih knjig s seznama, na katerem je bilo 60 del slovenskih ustvarjalcev. Če bi bile knjige na tekmovanju, bi Vojnovićev roman prehitele le Cavazza avtorice Vesne Milek, Dekle, ki bi bilo raje drugje Evalda Flisarja in Angel pozabeMaje Haderlap. Na lestvici najbolj priljubljenih pesniških zbirk pa so na prvem mestu starejši, prepoznavni pesniki: Pesmi štirih, Drevo spoznanjaNeže Maurer in PesmiMateja Bora.

Od 108 članov knjižnice, ki so prebrali štiri leposlovna dela s seznama in eno pesniško zbirko, je bilo 21 takih, ki so prebrali še kako knjigo več, je povedala ravnateljica Kosovelove knjižnice Magdalena Svetina Terčon. Vsi so dobili priznanje in knjižno nagrado. Se pa na projekt vsekakor odziva več starejših bralcev kot pripadnikov mlajših generacij.

V akciji sodeluje devet primorskih knjižnic, med njimi dosega Kosovelova prvo mesto po številu prebranih knjig, skupaj so jih prebrali kar 1007. Na četrtem mestu pa je pristala po številu bralcev, ki so zaključili akcijo.

Vendar pa ne gre za poročilo s športnega dogodka, je poudarila ravnateljica. “Poleg tega, da Primorci beremo, s knjigo tudi rastemo,” je poudarila. Da se je zaključna prireditev iz sežanske matice preselila v Divačo, je zakrivila divaška občina, ki je prireditev poleg Kobilarne Lipica tudi financirala.

In kaj je imel povedati dvakratni dobitnik nagrade kresnik? Primerjal je zdajšnjo mlado generacijo s svojo, zadnjo generacijo pionirjev: “Manj so konformistični kot mi. Mi smo se hecali, dolgo časa študirali, oni pa resno razmišljajo o svetu.” Nekaj besed je namenil literaturi: “Prepričan sem, da ima svetlo prihodnost, ne vem pa, kako bo s knjigami, knjigarnami in celo knjižnicami. Tako kot bodo ljudje vedno pisali, bodo tudi brali.” In še o tem, zakaj je tudi slovenščina lep jezik: “Če je misel lepa, je lepa v vseh jezikih. Bolj kot zven me je vedno privlačila misel,” je še povedal.PETRA MEZINEC